Zahodna Bengalija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zahodna Bengalija
পশ্চিমবঙ্গ
West Bengal
Zahodna Bengalija
[[Zahodna Bengalija |]]
Lega Zahodna Bengalija
Lega Zahodne Bengalije v Indiji
Glavno mesto
(in največje mesto)
Kolkata
22°34′N, 88°22′E
Uradni jezik bengalščina angleščina
Upravljanje
 -  guverner: Keshari Nath Tripathi
 -  predsednik vlade: Mamata Banerjee (TMC)
 -  parlament: enodomni (295 sedežev)
Država Zastava Indije Indija 
 -  ustanovitev: 26. januar 1950 
Površina
 -  skupaj: 88,752 km²  
Prebivalstvo
 -  štetje 2011: 91.347.736[1] 
 -  gostota: 1.029 preb./km² 
Časovni pas IST (UTC+5:30)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+5:30)

Zahodna Bengalija (/wɛst bɛŋˈɡɔːl/) je zvezna država v okviru Indije. Nahaja se na vzhodu Indije ob Bengalskem zalivu. Je četrta najbolj obljudena zvezna država v Indiji s preko 91 milijoni prebivalcev (po podatkih za 2011). Njeno ozemlje se nahaja na območju 34.267 km2 (13.231 sq mi). Je del bengalskega etničnega območja in meji na Bangladeš na vzhodu, in na Nepal in Butan na severu; mejo ima tudi s petimi indijskimi zveznimi državami: Odiša, Džarkand, Bihar, Sikim in Asam. Glavno mesto je Kolkata (Kalkuta), ki je sedmo največje mesto v Indiji. V geografskem smislu Zahodna Bengalija obsega Dardžilinško himalajsko hribovje na skrajnem severu države, območje Delta Gangesa, regijo Rarh in pa priobalni Sundarbans. Glavna narodnostno-etnična skupnost so Bengalci, oziroma Hindujski Bengalci, ki predstavljajo demografsko večino. Bengalija je prišla pod oblast Britanske Vzhodnoindijske družbe po vojaški zmagi leta 1757, in Kalkuta je od takrat je bila Kalkuta glavno mesto Britanske Indije. Dolgo obdobje britanske uprave je prineslo razmah »zahodnega izobraževanja« in Bengalski britanski uradniki so množično služili v drugih delih Britanske Indije. Bengalija je bila z indijsko osamosvojitvijo leta 1947 razdeljena po verski osnovi v dva dela: Zahodno Bengalijo – indijsko zvezno državo s hindujsko večino – in »Vzhodno Bengalijo« z muslimansko večino - kot del novonastalega Pakistana, ki je leta 1971 postal Bangladeš. Zahodna Bengalija je znana tudi po tem, da je bila v tej indijski zvezni državi med leti 1977 in 2011 vladala Komunistična partija in je tako dosegla svetovni rekord po najdaljšem vladanju komunistične vlade.

Zahodna Bengalija je tudi znana kot »kulturna prestolnica Indije«. Slovi po bogati kulturni dediščini, z razvitim kulturnim udejstvovanjem številnih kulturnih inštitucij in kulturnih ustvarjalcev vključujoč nobelovca Rabindranath Tagore-ja, številnih glasbenikov, filmskih producentov in drugih umetnikov kot so igralci, slikarji in kiparji. V Kalkuti je bilo izdanih kar šest del sodobnega slovenskega literarnega avtorja Evalda Flisarja v številnih ponatisih in več odrskih izvedbah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antika[uredi | uredi kodo]

Gangaridai leta 323 pr.n.š.


Najzgodnejšo omembo Bengalije zasledimo v grških virih okoli leta 100 pr.n.š. ko je omenjena dežela, ki ji vlada kralj Xandrammes imenovan Gangaridai. Beseda domnevno izhaja iz Gangahrd (dežela z Gangesom v njenem osrčju) in nakazuje na območje v Bengaliji.[2] Kasneje v obdobju med 3. in 6. stoletjem je na tem območju bilo kraljevstvo Magadha, ki je spadalo v Gupta imparij.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Imperij Pala, Imperij Sena in Bengalski sultanat
Imperij Pala okoli leta 800
Umetnost iz Imperija Sena, iz 11. stoletja
Mestna vrata v mesto Lakhnauti
Kraljevstvo Mogulske Bengalije

Prvi v pisnih virih znani kralji Bengalije so bili Shashanka, ki so vladali v zgodnjem 7. stoletju.[3] Po obdobju anarhije je leta 750 na oblast prišel kralj Gopala. Ta je ustanovil Bengalski budistični Imperij Pala, ki je vladal celotni regiji naslednjih štiristo let ter se razširil čez večji del Južne Azije: od Asama na severovzhodu, do Kabula na zahodu, in do Andra Pradeša na jugu. Atisha je bil priznan Bengalski budistični učitelj, ki je zaslužen za ponovno obuditev budizma v Tibetu in je tudi imel funkcijo opata na Univerzi Vikramshila.

Dinastijo Pala je kasneje nasledilo za kratek čas hindujsko kraljevstvo imperija Sena. V 12. stoletju so Islam v Bengalijo razširili Sufijski misijonarji. Vzporedno je muslimaska osvojitev ozemlja pomagala tudi razširiti Islam po celotni regiji.[4] To se je zgodilo, ko je Bakhtiar Khilji, general Turškega porekla v imenu Delhijskega Sultanata, premagal Lakshman Seno iz dinastije Sena in zavzel pretežni del Bengalije. Tako so potem območju vladale dinastije sultanov in fevdalnih gospodarjev Bengalskega sultanata za naslednjih nekaj stoletij. Tako so potem območju vladale dinastije sultanov in fevdalnih gospodarjev Bengalskega sultanata za naslednjih nekaj stoletij.


Pozni srednji vek in zgodnja moderna doba[uredi | uredi kodo]

Ruševine kraljevske mošeje Adina
Mesto templjev Bishnupur ima več mogočnih hindujskih templjev

Muslimansko zavzetje Bengalije je pomagalo pri širitvi islama po celi regiji. Čeprav je velik del prebivalstva vzhodne in osrednje Bengalije postal muslimanski, je Hinduizem ostal dominantna religija v južni Bengaliji in ostal pod močnim vplivom Vaishnavizma. Manjše hindujske državice ali gospostva ter Kraljevina Bhati so še naprej vladala delom Bengalije. Bengalski sultanat je bil prekinjen za 20 let z uporom Hindujcev pod vodstvom Raja Ganesha. V začetku 14. stoletja je Islam na območje Sylhet regije uvedel muslimanski svetnik Shah Jalal. Mogulski general Man Singh je v času vladavine imeratorja Akbarja zasedel dele Bengalije vključujoč Dako. Nekaj Rajput plemen iz njegove vojske se je za stalno naselilo okoli Dake. Kasneje v začetku 17. stoletja je Islam Khan zasedel celotno Bengalijo. Dvor Mogulskega imperija je za upravljanje Bengalije imenoval guvernerje, ki so bili na pol neodvisni od Mogulov v Delhiju. Imenovali so se Nawabi in med njimi še posebej tisti iz Murshidabada.


Ko je moč Mogulskega imperija oslabela, kar se je zgodilo s smrtjo imperatorja Aurangzeba leta 1707, so Bengaliji vladali Nawabi do leta 1757. Več neodvisnih hindujskih držav je bilo ustanovljenih v Bengaliji v Mogulskem obdobju. Takšne so bile Pratapaditya v okraju Jessore in Raja Sitaram Ray, ki je vladal Bardhamanu. Prav tako je dinastija Koch v severni Bengaliji cvetela v 16. in 17. stoletju vse do pričetka britanske kolonialne dobe. Ta je prišla leta 1757, ko je bila po bitki pri Plasseyu večina Bengalije priključena Vzhodno indijski družbi.

Več evropskih trgovcev je v Bengalijo prispelo ob koncu 15. stoletja. Njihov vpliv je narastel v 18. stoletju, ko je Vzhodno indijska družba leta 1765 dobila pravico pobirati dohodke v Bengalski provinci (subah) po pogodbi med njo in Mogulskim imperatorjem po bitki pri Buxarju leto dni prej. Mir Qasim je bil zadnji neodvisni Nawab, ki so ga Britanci vojaško premagali.[5]

Kolonijalno obdobje[uredi | uredi kodo]

Vzhodno indijska družba - Kalkuta pod britansko oblastjo
Ram Mohan Roy predstavlja "Očeta Bengalska renesanse".

Bengalsko predsedstvo je bilo ustanovljeno leta 1765; in je kasneje vključevalo vsa britanska ozemlja pod kontrolo severno od province sedaj imenovane Madja Pradeš), od izliva reke Gange in Brahmaputra do Himalajskega pogorja in do Pandžaba. Bengalska lakota leta 1770 je zahtevala milijon življenj zaradi davčne politike Britanske družbe.[6] Sedež Vzhodno indijske družba Kalkuta je bila leta 1772 imenovana za glavno mesto Britanskega ozemlja v Indiji. Leta 1793 je Vzhodno indijska družba ukinila lokalno zakonodajo (Nizamat) in si nekdanjo mogulsko provinco enostavno priključila.

Bengalska renesansa in Brahmo Samaj socialno-kulturno reformno gibanje je imelo velik učinek na kulturno in gospodarsko življenje Bengalije. Neuspešen Indijski upor leta 1857, ki se je pričel v okolici Kalkute in imel za posledico prenos oblasti na Britansko krono, ki jo upravlja Indijski podkralj.[7] Med leti 1905 in 1911 je prišlo do razdelitve Bengalije na dve cone.[8] Bengalijo je nato med II. svetovno vojno prizadela Velika bengalska lakota, ki je zahtevala kar tri milijone življenj.[9]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Area, population, decennial growth rate and density for 2001 and 2011 at a glance for West Bengal and the districts: provisional population totals paper 1 of 2011: West Bengal". Registrar General & Census Commissioner, India. Pridobljeno dne 26 January 2012. 
  2. ^ Chowdhury, AM (2012). "Gangaridai". V Islam, Sirajul; Jamal, Ahmed A. Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh (Second izd.). Asiatic Society of Bangladesh. 
  3. ^ Bhattacharyya, PK (2012). "Shashanka". V Islam, Sirajul; Jamal, Ahmed A. Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh (Second izd.). Asiatic Society of Bangladesh. 
  4. ^ Karim, Abdul (2012). "Islam, Bengal". V Islam, Sirajul; Jamal, Ahmed A. Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh (Second izd.). Asiatic Society of Bangladesh. 
  5. ^ Chaudhury, S; Mohsin, KM. "Sirajuddaula". Banglapedia. Asiatic Society of Bangladesh. Pridobljeno dne 12 June 2015. 
  6. ^ Fiske, John. "The famine of 1770 in Bengal". The Unseen World, and Other Essays. Adelaide: University of Adelaide Library Electronic Texts Collection. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 December 2006. Pridobljeno dne 26 October 2006. 
  7. ^ Baxter 1997, str. 30–32
  8. ^ Baxter 1997, str. 39–40
  9. ^ Wolpert, Stanley (1999). India. Berkeley, California, USA: University of California Press. str. 14. ISBN 978-0-520-22172-7. Pridobljeno dne 2 March 2012.