Dzongkha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dzongkha jezik
Butanščina
Dzongkha-02.svg
Materni jezikButan
EtničnostNgalop
Št. maternih govorcev
171.080  (2013)e18
Drugi jezik: 470.000
Sino-tibetanska
  • Tibetansko-Kanauri ?
    • Bodiš jeziki
      • Tibetanski jeziki
        • Dzongkha–Lhokä
          • Dzongkha jezik
Narečja
Laya narečje
Lunana narečje
Adap
PisavaTibetanska pisava
Dzongkha Braille
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Butana Butan
RegulatorDzongkha Development Commission
Jezikovne kode
ISO 639-1dz
ISO 639-2dzo
ISO 639-3dzovključene kode
Posamezne kode:
lya – Laya
luk – Lunana
Glottolognucl1307[1]
Linguasphere70-AAA-bf
{{{mapalt}}}
Območja v Butanu, kjer se Dzongkha govori kot materni jezik, so označena s svetlejšo barvo.
Džakar Dzong, predstavlja posebno dzong arhitekturo, po kateri je jezik Dzongkha dobil ime

Dzongkha ali Butanščina (Wylie: rdzong-kha, Romaniziran Dzongkha: Dzongkha[2]), včasih tudi ngalopkha ("jezik Ngalop ljudstva"), je državni ali nacionalni jezik v Butanu.[3] Za pisanje dzongha jezika ali butanščine se uporablja tibetanska pisava.

Beseda "dzongkha" pomeni jezik (kha), ki se govori v dzongih, samostanskih trdnjavah — trdnjavam podobnih značilnih samostanih, ki jih je v 17. stoletju po Butanu ustanovil Ngavang Namgjal, prvi šabdrung Rinpoče.

Klasifikacija in sorodni jeziki[uredi | uredi kodo]

Dzongkha je južnotibetanski jezik. Je soroden in delno razumljiv s sikimskim jezikom (Wylie: Bras-ljongs-skad), ki je nacionalni jezik nekdanje kraljevine Sikim, sedanje indijske zvezne države; soroden pa je tudi z drugimi butanskimi jeziki, kot so čokangaca, brokpa, brokat in lakha.

Dzongkha je blizu jeziku j'umowa, ki se govori v dolini Čumbi v južnem Tibetu in sikimskemu jeziku.[4] Bolj oddaljena je sorodnost s standardno tibetanščino. Čeprav govorjeni dzongkha in tibetanščina medsebojno nista razumljiva, so literarne oblike obeh pod močnim vplivom liturgične (klerične) klasične tibetanščine, v Butanu znane kot chöke, ki jo že stoletja uporabljajo budistični menihi. Chöke so v Butanu uporabljali kot jezik izobraževanja do zgodnjih 60-tih let preteklega stoletja, ko je bil v javnih šolah nadomeščen z dzongkha.[5]

Čeprav izvira iz klasične tibetanščine, ima dzongkha veliko nepravilnih glasovnih sprememb, zaradi katerih je uradna izgovorjava veliko bolj oddaljena od standardne tibetanščine.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Dzongkha in njegova narečja se kot materni jezik govorijo v naslednjih osmih zahodnih okrajih Butana: (Vangdi Fodrang, Punakha, Thimphu, Gasa, Paro, Haa, Dagana in Chukha).[6] Kot materni jezik se dzongkha govori tudi okoli indijskega mesta Kalimpong, ki je nekdaj spadalo k Butanu, danes pa pod indijsko zvezno državo Zahodna Bengalija.

Dzongkha je bil leta 1971 s posebnim zakonom proglašen za nacionalni jezik Butana.[2] Učenje jezika dzongkha je obvezno v vseh šolah v Butanu, jezik pa je tudi lingua franca v okrožjih na jugu in vzhodu, kjer ni materni jezik.

Pisava[uredi | uredi kodo]

Za pisanje Dzongkha jezika se uporablja tibetanska pisava, ki ima 30 osnovnih črk. Butanščina se običajno piše v butanski obliki uchenske pisave, ki je oblika tibetanske pisave, imenovane jôyi (Wylie: mgyogs yig) in jôtshum (Wylie: mgyogs tshugs ma) "formal longhand". Tiskana oblika se imenuje enostavno tshûm (Wylie: tshugs ma).[7]

Romanizacija zapisa[uredi | uredi kodo]

Romanizirani standard zapisa za dzongkha je razvil jezikoslovec George van Driem. Je fonološki prepis in ne transliteracija pisave dzongkha.[2]

Fonologija[uredi | uredi kodo]

Dzongkha jezik je tonski jezik in ima dva registrska tona: visoki in nizek. [8] Naglas zloga določa alofon začetka in vrsto fonetike bazičnega samoglasnika. [9]

Soglasniki[uredi | uredi kodo]

Soglasniki fonemi v Dzongkha jeziku
bilabialni zobni/
alveolarni
retrofleksni/
palatalni
velarni glasilčni
nosni m n ɲ ŋ
plozivni p   t   ʈ  ʈʰ k  
afrikatni ts  tsʰ   tɕʰ
sikajoči s ɕ
rotični r
neprekinjeni ɬ  l j w h

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Nuclear Dzongkhic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  2. 2,0 2,1 2,2 "Guide to Official Dzongkha Romanization" by G. van Driem
  3. "Ustava Kraljevine Butan. čl. 1, § 8" (PDF). Government of Bhutan. 2008-07-18. Pridobljeno dne 2011-01-01. 
  4. van Driem, George (2007). "Ogroženi jeziki v Butanu in Sikimu: Južni bodiš jeziki". V Moseley, Christopher. Enciklopedija ogroženih jezikov na svetu. Routledge. str. 294. ISBN 0-7007-1197-X. 
  5. George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 7–8. ISBN 90-5789-002-X. 
  6. George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 3. ISBN 90-5789-002-X. 
  7. Driem, George van (1998). Dzongkha = Rdoṅ-kha. Leiden: Research School, CNWS. str. 47. ISBN 90-5789-002-X. 
  8. van Driem (1992).
  9. Downs (2011).

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • van Driem, George (2007). "Endangered Languages of Bhutan and Sikkim: South Bodish Languages". V Moseley, Christopher. Encyclopedia of the World's Endangered Languages. Routledge. str. 294–295. ISBN 0-7007-1197-X. 
  • van Driem, George L (1993). Language policy in Bhutan. SOAS, London. 
  • van Driem, George L; Karma Tshering of Gaselô (collab) (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Leiden: Research School CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies. ISBN 90-5789-002-X.  Navedi uporablja nezaželen parameter |coauthors= (pomoč) - A language textbook with three audio compact disks.
  • van Driem, George (1992). The Grammar of Dzongkha. Thimphu, Bhutan: RGoB, Dzongkha Development Commission (DDC). 
  • van Driem, George (1991). Guide to Official Dzongkha Romanization. Thimphu, Bhutan: Dzongkha Development Commission (DDC). 
  • van Driem, George (n.d.). The First Linguistic Survey of Bhutan. Thimphu, Bhutan: Dzongkha Development Commission (DDC). 
  • Dzongkha Development Commission (2009). Rigpai Lodap: An Intermediate Dzongkha-English Dictionary (འབྲིང་རིམ་རྫོང་ཁ་ཨིང་ལིཤ་ཚིག་མཛོད་རིག་པའི་ལོ་འདབ།) (PDF). Thimphu: Dzongkha Development Commission. ISBN 978-99936-765-3-9. 
  • Dzongkha Development Commission (2009). Kartshok Threngwa: A Book on Dzongkha Synonyms & Antonyms (རྫོང་ཁའི་མིང་ཚིག་རྣམ་གྲངས་དང་འགལ་མིང་སྐར་ཚོགས་ཕྲེང་བ།) (PDF). Thimphu: Dzongkha Development Commission.  Besedilo " ISBN 99936-663-13-6 " ni upoštevano (pomoč)
  • Dzongkha Development Commission (1999). The New Dzongkha Grammar (rdzong kha'i brda gzhung gsar pa). Thimphu: Dzongkha Development Commission. 
  • Dzongkha Development Commission (1990). Dzongkha Rabsel Lamzang (rdzong kha rab gsal lam bzang). Thimphu: Dzongkha Development Commission. 
  • Dzongkha Development Authority (2005). English-Dzongkha Dictionary (ཨིང་ལིཤ་རྫོང་ཁ་ཤན་སྦྱར་ཚིག་མཛོད།). Thimphu: Dzongkha Development Authority, Ministry of Education. 
  • Imaeda, Yoshiro (1990). Manual of Spoken Dzongkha in Roman Transcription. Thimphu: Japan Overseas Cooperation Volunteers (JOCV), Bhutan Coordinator Office. 
  • Mazaudon, Martine. 1985. “Dzongkha Number Systems.” S. Ratanakul, D. Thomas & S. Premsirat (eds.). Southeast Asian Linguistic Studies presented to André-G. Haudricourt. Bangkok: Mahidol University. 124-57
  • Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1988. “Lost syllables and tone contour in Dzongkha (Bhutan).” David Bradley, Eugénie J.A. Henderson & Martine Mazaudon (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. (Pacific Linguistics, Series C-104). 115-36
  • Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1989. “Syllabicity and suprasegmentals: the Dzongkha monosyllabic noun.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 115-36
  • Michailovsky, Boyd. 1989. “Notes on Dzongkha orthography.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 297-301
  • Tournadre, Nicolas. 1996. “Comparaison des systèmes médiatifs de quatre dialectes tibétains (tibétain central, ladakhi, dzongkha et amdo).” Z. Guentchéva (ed.). L’énonciation médiatisée. Louvain_Paris: Peeters (Bibliothèque de l’Information Grammaticale, 34). 195-214
  • Watters, Stephen A. 1996. A preliminary study of prosody in Dzongkha. Arlington: UT at Arlington, Masters Thesis

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Slovarji[uredi | uredi kodo]

Slovnica[uredi | uredi kodo]