Okraj Paro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Okraj Paro (Butan)
Dzongkhag: ཐིམ་ཕུ་རྫོང་ཁག་ ཐིམ་ཕུ་རྫོང་ཁག་
Lokacija okraja  Paro dzongkhag
Lokacija okraja Paro dzongkhag
Država Zastava Butana Butan
Okraj Okraj Paro
Površina
 • Skupno 1.693 km2
 • Kopno 1.693 km2
Prebivalstvo
 • Skupno 36.432
 • Gostota 21,52 preb./km2
Časovni pas BTT (UTC+6)
 • Poletje (DST) se ne uporablja (UTC+6)
Omrežna skupina +975
Climate Cwb
Spletna stran http://www.paro.gov.bt:80/

Okraj Paro (Dzongkha: སྤ་རོ་རྫོང་ཁག་; Wylie: Spa-ro rdzong-khag) v Butanu, je administrativna upravna enota (dzongkhag) v zahodni pokrajini ( dzongdey) v istoimenski dolini. Ta je ena od najbolj zgodovinskih dolin v Butanu. Po njej je potekala od nekdaj trgovina naprej proti Tibetu ni Kitajski, kot tudi so po njej iz severa prihajali zavojevalci iz Tibeta. S tem je dolina dobila tudi kulturno povezavo s Tibetom oziroma je služila za povezavo z drugimi okraji v Butanu. Prevladujoč jezik je jezik Dzongkha, ki je tudi nacionalni uradni jezik Butana. Paro je tudi ime okraja in doline, ter reke in mesteca, ki šteje 20,000 prebivalcev. Upavno središče je mestece Paro, ki ima tudi edino zares mednarodno letališče.


Koordinati: 27°30′N 89°20′E / 27.500°N 89.333°E / 27.500; 89.333


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V dolini Paro je bila pred prihodom budizma v Butan razširjеna religija Bon. Po legendi je starodavni tibetanski svetnik prišel v dolino Paro s peščico hrane (pa) iz pšenične moke (dro). Od takrat je postala rodovitna dolina poznana kot Padro, pogovorno besedo pa so zapisai kot Paro.

Potomec lame Phadžo Drugom, imenovan tudi Pha Drung Drung, je potem ko je umiril demona, ki je živel na območju, ki je spominjalo na kup, ki prekriva zaklad, zgradil na tem mestu samostan. Leta 1646 je Žabdrung Ngavang Namgjal ta samostan prezidal v grad/trdnjavo ali t.i. dzong, ki se je preimenoval v Rinpung dzong. Od takrat je dzong Rinpung versko, sodno, zakonodajno in izvršilno središče doline Paro.

V dolini so zgradili vrsto različnih samostanov: Kjiču-lakhang je ustanovil Songtsen Gampo); Takšang -lakhang je ustanovil Desi Tenzin Rabdži (Desi Tenzin Rabgye), Dumtse-lakhang, Drukgyal (dzong) je utemeljil Šabdrung Ngavang Namgjal) idr. Menijo, da tako veliko število samostanov prispeva, da ljudje dosegajo višjo Bruto nacionalno srečo.

V določenih časovnih obdobjih pa je imel Paro čast, da ga je obiskalo ali se tam nekaj časa zadrževalo kar nekaj svetnikov kot so Padmasambhava, Phadžo Drugom, Ngavang Namgjal, Judrung Dordži Pel, lama Ngavang Čodže, Tangtong Gjalpo in drugi.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Okraj Paro meji na zahodu na okraj Haa, na severu na Tibet, na okraj Thimphu na vzhodu, in okraj Čuka na jugu.

Upravno-administrativna delitev[uredi | uredi kodo]

Okraj Paro sestavlja 10 vasi (vaških skupnosti) (ali gewogov):[1]

  • Doga
  • Dopšari
  • Doteng
  • Hungrel
  • Lamgong
  • Lungnji
  • Nadža
  • Šapa
  • Tsento
  • Vangčang

Kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Med pomembnimi kulturnnimi spomeniki, ki jih najdemo v Paro so:

  • Takšang-lakhang, ali Tigrovo gnezdo, ki je eden od najbolj famoznih samostanov in starodavnih dosežkov Butancev. Ustanovljen je bil kot jama za meditacije od slavnega svetnika Guru Padmasambhava v zgodnjem 8. stoletju po ukrotitvi demona in ko ga je prisilil, da zapriseže da bo lokalni zaščitnik regije do samega konca.
  • Kjiču lakhang, ki sta skupaj z Džambaj lakhang v osrednjem Butanu najstarejša templja v Butanu, saj izvirata iz 7. stoletja.
  • Drukgyal Dzong, v zgornjem koncu doline, zgrajen za obrambo proti vdorom Tibetancev, ki pa je v ruševinah od leta 1950.
  • Paro (mestece), je edino trško naselje v okraju, ki pa se hitro razvija tudi zaradi turizma.
  • Rinpung (Dzong), tudi poznan kot Paro Dzong, je masiven grad/trdnjava/samostan, ki je tudi administrativni center okraja. Posnetki v filmu Little Buddha so bili narejeni v tem gradu.
  • Narodni muzej Butana, kjer obiskovalci lahko dobijo pregled in vpogled v kulturo Butana.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Butanska nacionalna letalska družba Druk Air, ima svoj sedež v Paro in tudi svoje glavno mednarodnp letališče.[2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Chiwogs in Paro" (PDF). Election Commission, Government of Bhutan. 2011. Pridobljeno dne 28 July 2011. 
  2. ^ "Contact Us" . Druk Air. Retrieved on 8 October 2009. Arhivirano 1. september 2009 na spletnih straneh Wayback Machine.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]