Nikolaj Semjonovič Leskov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nikolaj Semjonovič Leskov
Portret
Rojstvo 4. (16.) februar 1831[1][2][3]
Gorohovo[d]
Smrt 21. februar (5. marec) 1895[1][2][3] (64 let)
Sankt Peterburg, Ruski imperij[1]
Državljanstvo Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg Ruski imperij
Poklic pisatelj, novinar, romanopisec, dramatik
Podpis Nikolai Leskov signature.svg

Nikolaj Semjonovič Leskov (rusko: Николай Семёнович Лесков), ruski pisatelj in publicist, * 4. februar 1831, vas Gorohovo, Ruski imperij, † 5. marec 1895, Sankt Peterburg.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je uradniku in materi iz nižjega zemljiškega plemstva. Otroška leta je preživel na podeželju. Obiskoval je gimnazijo, ki jo je po nekaj letih opustil. Ko je bil star šestnajst let mu je umrl oče in družino zapustil v revščini. Njegovo življenje je močno zaznamovala tetina poroka z Angležem Alexandrom Scottom, ki je delal v Kijevu na univerzi. Uradniško delo je začel v domači provinci in se kasneje zaposlil pri stricu v Kijevu. Začel se je vključevati v življenje univerzitetnih krogov. Imel je težave zaradi pomankanja formalne izobrazbe, to ga ni odvrnilo od interesov. Zanimal se je predvsem za gospodarska in socialna vprašanja. Kot pomemben delavec v stričevem podjetju je prepotoval skoraj vso Rusijo, ki je takrat spreminjala stoletja veljavne norme in navade, da bi se lahko primerjala z razvitimi državami. Leta 1853 se je poročil z Olgo Smirnovo in imel dva otroka. Sina Dimitrija, ki je umrl kmalu po rojstvu in hčer Vero. Leta 1861 se je preselil v Sankt Peterburg in postal novinar in pisatelj. Z ženo nista imela uspešnega zakona, saj je trpela za duševno boleznijo. Leta 1965 se je ponovno poročil z vdovelo Ekaterino Bubnovo, ki je leto pozneje rodila sina Andreja. Leta 1862 je postal tudi urednik časopisa Severna čebela (Северная пчела).

V začetku ustvarjanja je od leta 1862 do 1869 uporabljal psevdonim M. Stebnitsky (М. Стебни́цкий), kasneje pa je ustvarjal tudi pod drugimi psevdonimi. V Severni čebeli je 30. maja 1862 objavil članek z zahtevo, da vlada imenuje krivce, ki so povzročali požare. Članek je bil razglašen za ovadbo, saj naj bi ščuval oblast zoper napredno mladino. Zaradi članka, ki v drugem času ne bi bil relevanten, se je zameril liberalnemu krogu in začel tesno sodelovati z desničarskim krogom ter se preselil v tujino.

Zadnjih pet let svojega življenja je oboleval za napadi astme. Njegov grob se nahaja v Sankt Peterburgu na pokopališču Volkovskoye.

Nekatera dela[uredi | uredi kodo]

  • Ni kam (Некуда, 1864)
  • Lady Macbeth iz Mcenska (Леди Макбет Мценского уезда, 1865)
  • Bojevnik (Вои′тельница, 1866)
  • Otočani (Островитяне, 1866)
  • Na nož (На ножах, 1870–1871)
  • Soborjani (Соборяне, 1872)
  • Zapečateni angel (Запечатленный ангел, 1872)
  • Začarani popotnik (Очарованный странник, 1873)
  • Na robu sveta (На краю света, 1875)
  • Nesmrtni Golovan (Несмертельный Голован, 1880)
  • Levičar (Сказ о тульском косом Левше и о стальной блохе, 1881)
  • Polnoč (Полунощники, 1891)
  • Lov na zajce (Заячий ремиз, 1894)

Prevodi v slovenščino[uredi | uredi kodo]

  • Soborjani (COBISS)
  • Askalonski hudobec: zgodba iz Herodove ječe (COBISS)
  • Začarani romar; Nesmrtni Golovan (COBISS)

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Vera Brnčič. Knjigi Nikolaja Semjonoviča Leskova – Soborjani. Nikolaj Semjonovič Leskov. Soborjani. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986. 5–33. (COBISS)
  • F. Evnin. N. S. Leskov. Moskva: Goslitmuzej, 1945. 5–31. (COBISS)

Sklici[uredi | uredi kodo]