Ljubljana: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tone (pogovor | prispevki)
10.873 urejanj
→‎Vodnatost: hm, s takimi stilističnimi kiksi članek ni ravno perla...
Tone (pogovor | prispevki)
10.873 urejanj
Vrstica 170: Vrstica 170:
Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močviranti]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010}}</ref>
Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močviranti]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010}}</ref>


Poleg potresov Ljubljano, zlasti na jugozahodnem delu, večkrat prizadanejo tudi poplave. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010}}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Viča]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]]. <ref name="LjNovice Poplave">{{cite web |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref>
Poleg potresov Ljubljano, zlasti na jugozahodnem delu, večkrat prizadanejo tudi poplave. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010}}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]]. <ref name="LjNovice Poplave">{{cite web |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref>


=== Geološke značilnosti ===
=== Geološke značilnosti ===

Redakcija: 14:30, 3. marec 2011

Ljubljana
Ljubljana z gradu
Ljubljana z gradu
Zastava Ljubljana
Zastava		Grb Ljubljana
Grb
Mestna občina Ljubljana
Koordinati: 46°03′N 14°30′E / 46.050°N 14.500°E / 46.050; 14.500
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Ustanovitev15 n. št. (kot Colonia Iulia Æmona)
Upravljanje
 • županZoran Janković
 • mestni svetLista Zorana Jankovića
 • zavetnik mestasveti Jurij (23. april)
Prebivalstvo
 (2002)
 • Skupno258.873[1]
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
1000
Omrežna skupina01
Avtomobilska oznakaLJ
Spletna stran[www.ljubljana.si www.ljubljana.si]

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad.

Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter industrijska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež centralne vlade, javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji. Prav tako je sedež slovenskega državnega zbora in pisarne predsednika Slovenije.

Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili Argonavti, oziroma starogrški junak Jazon, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji Argo, potoval čez Črno morje ter nato preko Donave in Save prišel vse do Ljubljanice. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do Jadranskega morja. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru pri barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v ljubljanskem mestnem grbu.[2][3]

Etimologija

Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem Luwigana

Izvor imena Ljubljana ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od staroslovanskega vodnega božanstva Laburus,[4] medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (aluviana), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach (mlačen potok). Podobnost z besedo ljubljena, ki jo je prvi izpostavil Anton Tomaž Linhart,[5] je zgolj ljudskoetimološka.

Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki Ljubljanici.[5] V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz Laibach – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.[6] Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena leubgh, ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji Ljubljanski grad.[7] Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. Silvo Torkar in Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.[8] Ime Ljubovid se je skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih.

Simbol mesta je Ljubljanski zmaj. Simbolizira moč, pogum in veličino. Naslikan je na grbu, in sicer nad Ljubljanskim gradom ter upodobljen na Zmajskem mostu, ki velja za najlepši most dunajske secesije.[9]

Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa.

Zgodovina

Glavni članek: Ljubljanska kronika.

Prazgodovinske naselbine in Emona

Slika:Emonec.JPG
Emonec na Kongresnem trgu

Okoli leta 2000 pr. n. št. so na Ljubljanskem barju prebivali mostiščarji. Živeli so v mostiščih oziroma koliščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, imenovanih drevaki, ki so bili izdolbljeni iz debel, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Med indoevropskimi ljudstvi so območje današnje Ljubljane poselili Iliri, nato ilirsko-keltsko pleme Japodov, v 3. stoletju pa so Ljubljansko kotlino poselili keltski Tavriski. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila Ljubljanska kotlina del kraljestva Norik.[10]

Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je nastala leta 14 na jugozahodu današnje Ljubljane. Zasedla ga je Legio XV Apollinaris.[11] Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z močnim obzidjem, ki je služil kot strateška postojanka in je odigral pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane z javno kanalizacijo, centralnim ogrevanjem, barvanimi stenami in mozaičnimi tlaki. Emona je bila med ostalim pomembno zgodnjekrščansko središče z razvito trgovino. Mesto je imelo tudi svoje božanstvo, boginjo Equrno, ki so jo častili na Barju.[12]

Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane

S propadom zahodnega rimskega cesarstva in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili Huni pod Atilovim poveljstvom, kasneje so pustošili še Vzhodni Goti in Lombardi.[13] Slovanski predniki so na ta prostor prišli ob koncu 6. stoletja. Približno 3 stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod frankovsko upravo. Prve pisne omembe Ljubljane segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod Spanheimov.[14] Predhodnik današnjega imena Luwigana, se prvič pojavi leta 1144.[13] V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem ločena jedra: Stari, Mestni in Novi trg, v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji (Špitalski) in Zgornji (Čevljarski) most. S pridobitvijo mestnih pravic leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,[14] mesto pa je sčasoma prevzelo primat Kranju in Kamniku[15] ter postalo glavno mesto dežele Kranjske.

Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj Otokar Premisl.[14] Ko ga je porazil Rudolf Habsburški,[13] je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v Laibach in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije cerkve sv. Nikolaja postala stolnica.[14] Habsburška vladavina je z izjemo časa Ilirskih provinc zdržala vse do konca prve svetovne vojne.

Uveljavljanje v umetnosti

Pristanišče na Bregu (1765)

V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi v umetnosti. Po potresu leta 1511 so mesto obnovili v renesančnem slogu in ga na novo obzidali.[16]

V 16. stoletju je imela Ljubljana pribl. 5.000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot materni jezik govorilo slovenščino, preostali pa večinoma nemščino. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig (Trubarjeva Abecednik in Katekizem, Tübingen 1550) je Jurij Dalmatin prevedel Biblijo (natisnejna v Wüttembergu), Adam Bohorič pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo srednjo šolo, javno knjižnico in tiskarno. Ljubljana je tako postala središče slovenskega protestantizma in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter protireformacija.[16]

Leta 1597 so v mesto prispeli jezuiti in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v kolegij. Z ustanovitvijo Academie operosorum Labacensis, družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugim tudi Francesco Robba), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.[16] Leta 1701 je bila ustanovljena še Academia philharmonicorum, eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani Filharmonične družbe, ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji Haydn, Beethoven in Brahms, violinist Paganini, med njenimi dirigenti pa je bil tudi Gustav Mahler. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.[17]

Ljubljana na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689

Ilirske province in čas po njem

Parada med Ljubljanskim kongresom
Popotresna obnova (1895)

Pod Napoleonovo okupacijo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Eden uradnih jezikov je postala slovenščina, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo visoko šolo.[13][17] Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 administrativno središče Ilirskega kraljestva. Leta 1821 je Ljubljana gostila kongres Svete alianse, na katerem so evropski veljaki določili meje.[18] V spomin na ta dogodek je dobil ime Kongresni trg.

V prvi polovici 19. stoletja so uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V tistem času je v Ljubljani ustvarjal tudi pesnik France Prešeren. Leta 1849 je z Dunaja pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila južna železnica in s tem povezava s Trstom dokončana. V 60. letih je bila ustanovljena Slovenska matica.

Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo katastrofalen potres z magnitudo 6,1 po Richterjevi lestvici, ki je porušil 10 % od pribl. 1.400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1515, so mesto obnovili v takrat modernih slogih. Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti v neoklasicističnem in secesijskem slogu (glej tudi Art Nouveau v Ljubljani).[17]

V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).[19]

Stoletje nemirov

Razglednica iz leta 1911

Po propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je leta 1929 postala Ljubljana sedež Dravske banovine[20] v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V času kraljevine so bile ustanovljene Univerza (1919), Narodna galerija (1918) ter Akademija znanosti in umetnosti (1938).[19]

Sredi 30. let so predvsem za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nova naselja. V času med vojnama pa je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt Jože Plečnik, čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime Plečnikova Ljubljana.[19]

Med drugo svetovno vojno je bil Ljubljanski župan Leon Rupnik, generalni inšpektor domobranskih enot, ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Mesto je bilo obdano s 30 km bodeče žice, po sledeh katere danes poteka sprehajalna pot.[21] A vseeno je bil odpor v Ljubljani prevelik. Tako je večina njenih prebivalcev sodelovala ali podpirala narodnoosvobodilno vojsko, katerim so od zunaj pomagali partizani; s tem spada Ljubljana med eno najbolj odporniških mest druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto Socialistične republike Slovenije znotraj Jugoslavije. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko državljanov ostalih jugoslovanskih republik, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih sosesk.[19]

Samostojna Slovenija

V Ljubljani je bila 25. junija razglašena neodvisnost Slovenije, katere središče in prestolnica je še danes.

Leta 2010 je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,[22] med drugim sta bila v Športnem parku Stožice zgrajena nov stadion in dvorana. V gradnji je nov potniški center Emonika.

Geografija

Lega

Zemljevid Ljubljane

Mesto s površino 275 km² leži v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnicah je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140 km zahodno od Zagreba, 250 km vzhodno od Benetk, 350 km jugozahodno od Dunaja ter 400 km jugozahodno od Budimpešte.[23]

Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298m,[18] medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (Janški hrib) pa doseže 794 m.[24]

Vodnatost

Reka Ljubljanica
Poplave septembra 2010

Ljubljana leži v bližini sotočja reke Ljubljanice in Save, ki se kasneje izliva v Donavo in Črno morje.[25]

Območje je relativno bogato s podtalnico, ki je pitna in vsebuje primerno vsebnost kalcija in magnezija.[26]

Na južnem obrobju se nahaja Ljubljansko barje, katerega močviranti vlažni travniki predstavljajo v smislu biodiverzitete zelo bogato območje.[27]

Poleg potresov Ljubljano, zlasti na jugozahodnem delu, večkrat prizadanejo tudi poplave. Septembra 1926 je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.[28] Poplave leta 2010 so najbolj prizadele Vič, kjer sta poplavljala Gradaščica in Mali graben. [29]

Geološke značilnosti

Mesto se razteza na aluvialni ravnini (prodnatih nanosih) iz kvartarja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v mezozoik (trias) ali paleozoik.[30]

Ljubljano so opustošili številni potresi,[18] zabeleženih je 60 rušilnih,[31] v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.[32] Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu evrazijske plošče. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: Alp na severu, Dinarskega gorstva na jugu in Panonske nižine na vzhodu.[31] Na Golovcu deluje ena izmed seizmoloških postaj.

Podnebje

Zasnežena Ljubljana

Podnebje je oceansko (»Cfb« po Köppenovi klasifikaciji klime), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),[33] s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30 °C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se giblejo večinoma okoli 0 °C. V povrečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod ledišče, ter 11 dni s temperaturo nad 30 °C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400 mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.[34]

Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. temperaturnega obrata, pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom sredozemskih zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.[35]

Klimatološki podatki
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto
Rekordno visoka temperatura (°C) 14 19 23 30 31 38 39 35 31 29 20 16 39
Povprečna visoka temperatura (°C) 2 5 10 15 20 24 27 26 22 15 8 4 15
Povprečna nizka temperatura (°C) -4 -4 0 4 9 12 14 14 11 6 2 -1 5
Rekordno nizka temperatura (°C) -27 -28 -16 -5 -3 4 7 4 1 -2 -11 -15 -28
Padavin (mm) 88 89 76 98 121 133 113 127 142 151 131 114 1,383
Povprečno št. dni s padavinami 13 11 11 13 16 16 12 12 10 14 15 15 157
Vir: BBC Weather

Demografija

Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,[36] številka pa je do sredine 30. let prejšnjega stoletja narastla do 80.000.[19] Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli približno 260.000.[37] Pred letom 1996 je število prebivalstva preseglo 320.000, vendar se to pripisuje drugačni metodi popisovanja prebivalstva, ki je vključila tudi določena okoliška naselja.[24] Po popisu prebivalstva 2002 je 39,2 % prebivalcev rimokatolikov, 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % ateistov, 5,5 % pravoslavcev, 5,0 % muslimanov in preostalih 0,7 % protestanov oz. pripadnikov drugih verstev.[38]

Starostna piramida (2008)[39]
% Moški Starost Ženske %
0,45
 
 85+
 
 1,35
0,82
 
 80–84
 
 1,82
1,37
 
 75–79
 
 2,34
1,89
 
 70–74
 
 2,54
2,19
 
 65–69
 
 2,85
2,50
 
 60–64
 
 2,94
3,65
 
 55–59
 
 3,93
3,76
 
 50–54
 
 3,93
3,65
 
 45–49
 
 3,70
3,88
 
 40–44
 
 3,83
3,73
 
 35–39
 
 3,56
4,07
 
 30–34
 
 3,66
3,96
 
 25–29
 
 3,50
3,34
 
 20–24
 
 2,93
2,46
 
 15–19
 
 2,35
2,09
 
 10–14
 
 2,01
2,08
 
 5–9
 
 1,93
2,44
 
 0–4
 
 2,30

Demografska rast[36][37]
Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Znamenitosti

Arhitektura

Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ostaja zgodovinsko središča Ljubljane nedotaknjeno. V njem se mešata baročni in secesijski slog.

Staro mestno jedro je sestavljeno iz dveh delov: prvi vsebuje mestno hišo in večino pomembnejših arhitekturnih del, drugi pa sedež univerze, uršulinske cerkve, stavbe Slovenske filharmonije in Cankarjev dom.

Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana prezidana v baročnem slogu po vzoru renesančnega mesta, po katastrofalnem potresu v 1895, ki je močno poškodovala mesto, je bila ponovno obnovljena, tokrat v slogu art nouveauja.[17][18] Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnoma pustil slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je oblikoval več mostov, tudi Tromostovje in Narodno in univerzitetno knjižnico. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je Nebotičnik.

Ljubljanski grad se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1144 kot sedež vojvodine Kranjske. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del habsburškega cesarstva. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred turškimi vpadi in kmečkimi upori. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel prenovo leta 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.[40] Od leta 2006 je grad z vzpenjačo povezan s središčem mesta.[41][42]

V Ljubljani se nahaja več cerkev. Stolnica svetega Nikolaja je edina ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dvojnega zvonika. Nahaja se na trgu Cirila Metoda v bližini osrednje tržnice in mestne hiše. Prvotno je bila na mestu troladijske romanske cerkve, prvič omenjene leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila ponovno obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica. Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila zgrajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja Giulia Quaglia iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.[43]

Reko Ljubljanico prečkajo številni mostovi. Najbolj znana sta Tromostovje in Zmajski most. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del dunajske secesije.[9][44] Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.[45]

Ljubljanski vodnjaki so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo trge in parke in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, Robbovega vodnjaka v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s korozijo prestavljen v Narodno galerijo.

Parki in vrtovi

Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu
Tivoli pozimi

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 ha. Leta 1913 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5 km². Ima 3 glavne avenije s kostanjevimi drevoredi. Znotraj parka se nahajajo različna drevesa, nasadi rož ter nekaj kipov in vodnjakov, zlasti pred Tivolskim gradom in današnjim Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Urejene so igralne površine za otroke, v neposredni bližini pa se nahaja tudi Hala Tivoli. Skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom tvori krajinski park. Med letoma 1921 in 1939 je dal Jože Plečnik po svojih načrtih zgraditi Jakopičevo sprehajališče, poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju Rihardu Jakopiču.

Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani:

Po drugi svetovni vojni je bil odprt le Severni mestni park[46] (v planu je še razširitev)[47] v neposredni bližini Gospodarskega razstavišča. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev parka na severu Ljubljanskega barja.

Ljubljanski živalski vrt leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet.

Botanični vrt v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju endemičnih in ogroženih (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.[48]

Uprava

Glavni članek: Četrtna skupnost Ljubljane.
Ljubljanske mestne četrti

Ljubljana je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.[49] Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi enotami.

  1. Bežigrad
  2. Center
  3. Črnuče
  4. Dravlje
  5. Golovec
  6. Jarše
  7. Moste
  8. Polje
  9. Posavje
  1. Rožnik
  2. Rudnik
  3. Sostro
  4. Šentvid
  5. Šiška
  6. Šmarna gora
  7. Trnovo
  8. Vič

Pristojnosti Policijske uprave Ljubljana obsegajo površino 3.807 km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.[50] Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.[50] S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008[51] ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.[52]

Gospodarstvo

Turizem je ena od gospodarskih sektorjev prisotnih v mestu. Na sliki je Grand Hotel Union.

Leta 1981 je ljubljanski BDP na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.[53] Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.[18] Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.[18] Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).[54]

Industrija, zlasti farmacevtska, petrokemična in živilska industrija, ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.[18] Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga trgovina.

Na Ljubljanski borzi, ki je od leta 2008 v lasti Dunajske borze,[55] kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga Mercator, naftne družbe Petrol in telekomunikacijski ponudnik Telekom Slovenije.[56] V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v terciarnem sektorju.[57]

Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.[58]

Izobraževanje in znanost

Sedež univerze

Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.[59] Univerza v Ljubljani, največja slovenska in edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.[19] Sestavlja jo 23 fakultet in 3 akademije, ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.[60] Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. Narodna in univerzitetna knjižnica je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.[24] V letu 2006 je 55 osnovnih šol obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 srednješolskih ustanovah izobraževalo 25.797 dijakov.[24] 3. teden v maju je na Slovenski cesti Maturantska parada.

V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med njimi Inštitut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo.

Zdravstvo

Univerzitetni klinični center Ljubljana, osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar Jožef II. podpisal odlok o ustanovitvi Civilne bolnice v Ljubljani[61] in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.[62]

Onkološki inštitut, ustanovljen leta 1937,[63] je eden boljših centrov za onkologijo v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.[64]

Zdravstveni dom Ljubljana, razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.[65]

Kultura

Glavni članek: Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani.
Pročelje Narodne galerije
V Cankarjevem domu se letno zvrsti veliko kulturnih dogodkov

V Ljubljani deluje 15 muzejev, 41 galerij, 11 gledališč ter 4 profesionalni orkestri[24] in več kinodvoran. Med muzeji so bolj znani arhitekturni, železniški, šolski, narodni, prirodoslovni ter etnografski muzej.[66] Bolšji sejem je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.[66] Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.[24]

Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. Ljubljanski poletni festival in Trnfest) in umetnost nasploh.[18] Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot "mesto vina in vinske trte", ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.[18] Teden knjige (začenja se na svetovni dan knjige) vključuje prireditve in prodajo knjig na Kongresnem trgu. Na predvečer praznika dela je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom.

Slovenska filharmonija, ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte klasične glasbe domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih glasbenih šol. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru Akademije Operosorum in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi[67].

Narodna (ustanovljena leta 1918[19]) in Moderna galerija razstavljata dela najvplivnejših slovenskih slikarjev. V obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na Metelkovi ulici je središče umetniškega alternativnega dela. Ta živahna ulica ima številne klube in koncertne prostore, kjer igrajo različne zvrsti glasbe, predvsem alternativni rock.[68] Podoben kulturni center se nahaja v nekdanji tovarni Rog. Leta 1980 je Ljubljana postala središče gibanja Neue Slowenische Kunst, ki jo med drugim Sestavlja glasbena skupina Laibach in slikarji kolektiva IRWIN.

Mediji

Časopisi

V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih časopisov,[69] kot je Delo,[70] Dnevnik,[71] Slovenia Times[72] in brezplačnik Žurnal24,[73], finančni kot so Finance,[74] Podjetnik[75] in Economist[76], športni - Ekipa ter verski Družina[77].

Radio

Prestolnica ima več radijskih postaj.[78] Poleg nacionalnih (Prvi program, Ars in Val202[79]) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: Radio 1,[80] Radio Antena,[81] Radio Center,[82] Radio Ekspres,[83] Radio Salomon,[84] Radio Študent[85] in Radio Veseljak.[86]

Televizija

V Ljubljani ima sedež javna Radiotelevizija Slovenija, ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)[79] ter glavni komercialni postaji Pop TV[87] in Kanal A.[88]

Šport in rekreacija

Kajakaški poligon v Tacnu

V Ljubljani deluje več hokejskih klubov, med katerimi je najpomembnejša HDD Tilia Olimpija, ki sodeluje tudi v ligi EBEL. Pomembnejši košarkarski ekipi sta KD Slovan in KK Union Olimpija. Slednja, ki ima za svojo maskoto zelenega zmaja, tekme gosti v areni Stožice. Hala Tivoli, ki sprejme do 6.000 obiskovalcev, služi za hokejske treninge in tekme. V sosednji dvorani deluje ženski rokometni klub RK Krim.

Med nogometne ekipe, ki igrajo v slovenski prvi ligi, sodi NK Olimpija Ljubljana, Interblock Ljubljana pa je trenutno v drugi ligi.[89]

Poleg že omenjenih športnih objektov se v Ljubljani nahajata še športna parka Kodeljevo in Svoboda, stadiona ŽAK in Bežigrad (v obnovi) ter različna kopališča in vodni park Atlantis.

Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran Pohod po poti spominov in tovarištva (znan tudi kot pohod ob žici).[90] Vsako leto zadnjo nedeljo v oktobru Ljubljanski maraton na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.[91]

V Tacnu, 8 km severozahodno od centra, je na reki Savi trikrat potekalo svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu.[92]

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, Rožnikom in Grajskim gričem, na katerem stoji Ljubljanski grad. Na obrobju mesta so hribi Šmarna gora, Rašica, Golovec, Toško čelo, malo dlje pa še Krim in vrhovi Polhograjskega hribovja, ki ponujajo kratke izlete v naravo. (glej tudi Izleti v okolici Ljubljane).

Prometna infrastruktura

Železniška postaja in avtobusi pred njo
Mestni avtobus
Slovenska cesta v Ljubljani: kolesarjenje je tukaj prepovedano

Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko avtocestnega obroča povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s Trstom, Benetkami ter Reko na jugozahodu (A1/E70); z Mariborom, Gradcem in Dunajem (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo (A2-E70); s Celovcem in Salzburgom na severozahodu (A2-E61)), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.[93]

Kolesarski promet v Ljubljani predstavlja precejšen delež vsega prometa, še posebej poleti, možnosti uporabe kolesa pa so omejene zaradi ureditve prometa. Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.[94] Na nekaj glavnih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na Slovenski cesti v centru mesta, je kolesarjenje prepovedano.[95][96] Na nekaterih odsekih so prepovedi odpravili, ampak samo v zvezi z označenjem kolesarskih stez. Od leta 2000 obstaja Ljubljanska kolesarska mreža, društvo kolesarjev, ki kolo uporabljajo kot prometno sredstvo.[97]

Avtobusna mreža, ki jo upravlja Ljubljanski potniški promet (v mestni lasti), je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika javnega prevoza v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani trole. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili trolejbusi. Možna je izposoja koles,[98] in najem taksija.[99] V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.[100]

Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško (München-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.[25] Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je Avtobusna postaja Ljubljana, s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v Potniški center Ljubljana.

Letališče Jožeta Pučnika (LJU) leži 26 km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich. Glavni letalski prevozniki so Adria Airways, Air France, Brussels Airlines, EasyJet ter Finnair.[101]


Mednarodno povezovanje

Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:[102]

Ljubljana deluje tudi v večih evropskih organizacijah mest, je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evropa in v Svetu evropskih mest in regij.[102]

Znane osebnosti

Friderik Pregl, prejemnik Nobelove nagrade za kemijo
Slika:SLO-Ljubljana47.JPG
Spomenik postavljen Francetu Prešernu, največjemu slovenskemu pesniku
Slavoj Žižek, svetovno znan filozof
Glavni članki: Seznam častnih meščanov Ljubljane, Seznam ljubljanskih škofov in Seznam ljubljanskih županov.

V Ljubljani so bile rojene, oz. so v njej delovale številne širše-znane osebnosti:

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ↑ Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 26. avgust 2009.
  2. ↑ »Popis Jazonove poti«. Pridobljeno 6. junija 2009.
  3. ↑ »Zgodovina Ljubljane«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  4. ↑ O Ljubljani
  5. ↑ 5,0 5,1 »O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach« (PDF). Glasilo Mestne občine Ljubljana. Št. 8, 9. Mestna občina Ljubljana. September 2008. ISSN 1318-797X. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |year= in neujemanje |year= / |date= (pomoč)
  6. ↑ Legenda o nastanku Ljubljane
  7. ↑ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen. Intervju s Pavlom Merkujem. Mladina št. 50 (2006).
  8. ↑ Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju z prof. dr. Markom Snojem, avtorjem Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen. Polet, 10. december 2009.
  9. ↑ 9,0 9,1 C Abdunur (2001). ARCH'01: Troisième conferénce internationale sur les ponts en arc. Presses des Ponts. str. 124. ISBN 2859783474. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani ARCH124, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  10. ↑ »Prvi prebivalci Ljubljane«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  11. ↑ (francosko) Hildegard Temporini and Wolfgang Haase, Aufstieg und Niedergang der römischen Welt. de Gruyter, 1988. ISBN 3-11-011893-9 Books, str. 343
  12. ↑ »Čas rimske Emone«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 Daniel Mallinus, La Yougoslavie, Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 »Ljubljana v srednjem veku«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  15. ↑ Enciklopedija Slovenije, VI, 223
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 »Reformacija, renesansa in barok«. Pridobljeno 31. oktobra 2009.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 »Ljubljana v 18. in 19. stoletju«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 18,5 18,6 18,7 18,8 »Introducing Ljubljana«. Pridobljeno 31. oktobra 2009. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani InfoIntro, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 19,3 19,4 19,5 19,6 »Nemirno 20. stoletje«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  20. ↑ »Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch« (v francoščina). Pridobljeno 30. julija 2008.
  21. ↑ »The Path of Remembrance and Comradeship« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2008. Pridobljeno 30. julija 2008.
  22. ↑ »Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  23. ↑ Približki izračunani v programu Google Earth.
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 24,3 24,4 24,5 »Ljubljana v številkah«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  25. ↑ 25,0 25,1 »Ljubljana, the capital of Slovenia«. Pridobljeno 30. julija 2008.
  26. ↑ »PITNA VODA«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  27. ↑ »Vlažni travniki«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  28. ↑ Dobravc, Mina (2007). »Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav« (PDF). str. 7. Pridobljeno 22. septembra 2010.
  29. ↑ »Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije«. Ljubljanske novice. Pridobljeno 22. septembra 2010.
  30. ↑ »Geological Map of Slovenia«. Pridobljeno 30. julija 2008.
  31. ↑ 31,0 31,1 »Seismology«. Pridobljeno 30. julija 2008.
  32. ↑ »Ljubljano stresel potres«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  33. ↑ glej Datoteka:World Koppen Map.png
  34. ↑ »ARSO«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  35. ↑ »Vreme in podnebje«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  36. ↑ 36,0 36,1 Krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.
  37. ↑ 37,0 37,1 »50 po številu prebivalcev največjih naselij«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  38. ↑ »Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  39. ↑ Statistični urad RS. (ur.). »Population by age, groups, and sex (2008)«. Pridobljeno 19. maja 2009.
  40. ↑ »Festival Ljubljana (angleško)«. Pridobljeno 30. julija 2008.
  41. ↑ »City castle in Ljubljana (angleško)«. Pridobljeno 30. julija 2008.
  42. ↑ »Ljubljanski grad«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  43. ↑ »Ljubljanska stolnica«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  44. ↑ »Zmajski most / Dragon Bridge«. Pridobljeno 30. julija 2008.
  45. ↑ Robin McKelvie, Jenny McKelvie (2005). Slovenia: The Bradt Travel Guide. Robin McKelvie. str. 84. ISBN 1841621196.
  46. ↑ »V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)«.
  47. ↑ »Severni mestni park - Navje, Ljubljana«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  48. ↑ »Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt«. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  49. ↑ »Četrtne skupnosti«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  50. ↑ 50,0 50,1 »PU Ljubljana«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.
  51. ↑ Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008
  52. ↑ »LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie« (v v francoščini). Pridobljeno 31. julija 2008.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  53. ↑ Radovinović, Radovan; Bertić, Ivan, ur. (1984). Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju (v v hrvaščini) (3rd izd.). Zagreb: Sveučilišna naklada Liber.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  54. ↑ »Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 (angleško)«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  55. ↑ »Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange (angleško)«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  56. ↑ »Ljubljanska borza d.d.«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  57. ↑ »Ljubljana: economic center of Slovenia«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  58. ↑ »RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  59. ↑ »UL history«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  60. ↑ »Statutes of UL«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  61. ↑ »Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  62. ↑ »Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  63. ↑ »Onkološki inštitut - Zgodovina«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  64. ↑ »Onkološki inštitut - Vizija in cilji«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  65. ↑ »Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  66. ↑ 66,0 66,1 »Znamenitosti«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  67. ↑ »Zgodovina slovenske filharmonije«.
  68. ↑ »O Metelkovi«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  69. ↑ »Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide« (v v angleščini). Pridobljeno 19. septembra 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  70. ↑ »Spletno Delo«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  71. ↑ »Dnevnik«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  72. ↑ »Slovenia Times« (v v angleščini). Pridobljeno 19. septembra 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  73. ↑ »Žurnal24«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  74. ↑ »Finance«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  75. ↑ »Podjetnik«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  76. ↑ »Economist.com« (v v angleščini). Pridobljeno 19. septembra 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  77. ↑ »Družina«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  78. ↑ »European radio stations streaming live on the internet - Slovenia« (v v angleščini). Pridobljeno 19. septembra 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  79. ↑ 79,0 79,1 »O RTV Slovenija«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  80. ↑ »Radio 1«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  81. ↑ »Radio Antena«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  82. ↑ »RadioCenter«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  83. ↑ »Radio Ekspres«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  84. ↑ »Radio Salomon«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  85. ↑ »Radio Student«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  86. ↑ »Radio Veseljak«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  87. ↑ »poptv«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  88. ↑ »Kanal A«. Pridobljeno 19. septembra 2010.
  89. ↑ »NK Interblock«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  90. ↑ »Thousands Join Ljubljana Hike«. Pridobljeno 1. novembra 2008.
  91. ↑ »13th Ljubljana marathon – record participation! (angleško)«. Pridobljeno 1. novembra 2008.
  92. ↑ »Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010«. Pridobljeno 4. septembra 2010.
  93. ↑ Michelin, Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine, Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5
  94. ↑ Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.
  95. ↑ Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji
  96. ↑ Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2
  97. ↑ Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/
  98. ↑ »Ljubljana Bike«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2007. Pridobljeno 31. julija 2008.
  99. ↑ »Taxi«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  100. ↑ Mestna vozovnica
  101. ↑ »Aerodrom Ljubljana, d.d.«. Pridobljeno 31. julija 2008.
  102. ↑ 102,0 102,1 »Pobratena mesta in članstvo v zvezah«. Pridobljeno 29. avgusta 2010.

Viri

  • Robin McKelvie, Jenny McKelvie (2005). The Bradt City Guide Ljubljana. Bradt Travel Guides. ISBN 978-1841621166.
  • Fionn Davenport (2006). Lonely Planet Best of Ljubljana. Lonely Planet Publications. ISBN 978-1741048247.
  • Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra (2008). Ljubljana. Thomas Cook Publishing. ISBN 978-1841579634.

Zunanje povezave

Predloga:Link GA Predloga:Link GA Predloga:Link FA Predloga:Link FA

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ljubljana&oldid=2816045«