Cerkev svete Trojice, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Cerkev Svete Trojice, Ljubljana)
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Trojice
Ljubljana BW 2014-10-09 10-34-05.jpg  *
Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani
Cerkev sv. Trojice is located in Ljubljana-center
Cerkev sv. Trojice
Cerkev sv. Trojice
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Kraj Slovenska cesta 21, Ljubljana
Država Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Zgodovina
Status župnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanje aktivno
Arhitekt Jože Plečnik (1928, 1930, 1954), Anton Bitenc (1976-1977), Carlo Martinuzzi (1718-1726)
Uprava
Župnija Ljubljana - Sv. Trojica
Dekanija Ljubljana - Center
Nadškofija Ljubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Trojice
Lega Mestna občina Ljubljana
RKD št. 1980 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 13. september 2008

Uršulinska cerkev svete Trojice, uradno Župnijska cerkev svete Trojice, tudi Nunska cerkev, je župnijska cerkev v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.

Cerkev je bila zgrajena po naročilu Jakoba pl. Schellenburga v letih 1718-1726, delo kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija v padovanskem baročnem slogu. Vzhodna stran cerkve, ki gleda na Kongresni trg, je eno najizvirnejših ljubljanskih pročelij in je izjemno plastično oblikovana. Je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni različno poglobljena. Zaključuje jo čelo po vzoru rimskega arhitekta Borrominija. Čelo sestavlja trikotnik in dveh ločnih segmentov, s tremi »gotskimi« šilastoločnimi nišami, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice. Nahaja se na Slovenski cesti.

Dvorana v notranjosti je banjasto obokana, med kolosalnimi pilastri in polstebri so kapele in kvadratni prezbiterij s kupolo. Notranjost je neposlikana, vendar bogato arhitekturno členjena. Glavni, marmornati oltar svete Trojice je leta 1744 izdelal Francesco Robba. Oltar je okrašen s simbolnimi figurami vere, upanja in ljubezni.

Cerkev je del uršulinskega samostana, ki je do izgradnje trgovske hiše Maksimarket in Trga republike obsegal tudi velike vrtove z nasadi dreves.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1980". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]