Pogovor:Ljubljana

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Ljubljana. Stran ni namenjena splošnim pogovorom o temi članka.
Svoje komentarje in odgovore podpišite s štirimi vijugami (~~~~). Novo besedilo postavite pod staro. Za začetek nove teme kliknite sem. Novinec v Wikipediji? Dobrodošli!	bodimo vljudni predpostavimo dobronamernost brez osebnih napadov bodimo gostoljubni	Pravila za članke brez izvirnega raziskovanja nepristranskost preverljivost

Lega Ljubljane: Ljubljanica

Ljunljana ne leži ob izlivu Lunljanice v Savo. Ta izliv je vzhodneje od Zaloga! Pa tam sem bil in imam na videu! Pa oprosti! Janez Novak 14:02, 26 nov 2004 (CET)

Res je. Popravil. --Peterlin 14:28, 26 nov 2004 (CET)

Res je, ampak v en:Ljubljana ne bi (niso še) opazili 10 km razlike... --AndrejJ 19:56, 26 nov 2004 (CET)

Krajevne skupnosti/četrtne skupnosti

So krajevne skupnosti in četrtne skupnosti eno in isto, ali smo izraz krajevna skupnost opustili? Ne. Več krajevnih skupnosti so združili v četrtne. Predlagam, da po vzoru Ljubljane, kjer v naslovu piše, da je to mesto; napišemo v naslovni vrstici tudi za ostala mesta. Npr. Izola ali Piran sta sicer tudi imeni občin, vendar je upravna ureditev nastala kasneje kot mesto, torej: najprej kraj, potem pa, v katero občino ta kraj spada (tudi, če ima enako ime). --Ziga 9 julij 2005 14:04 (CEST)

Po analogiji bi rekel, da so isto. Izraz "krajevna skupnost" se uporablja v občinah, ki so res sestavljene iz več krajev, "četrtno skupnost" pa pač v mestnih, ki jih sestavljajo četrti. --romanm (pogovor) 9 julij 2005 15:13 (CEST)

V Ljubljani so bile krajevne skupnosti. Ne vem pa, če so še. --Ziga 12:01, 10 julij 2005 (CEST) Nič več!

Muzeji v Ljubljani: Bistra

Muzeji v Ljubljani. Nekdo si je za Ljubljančane prilastil tehnični muzej v Bistri. Ta je verjetno v občini Borovnica. Zakaj si presneti Ljubljančani nebi prilastili še gasilskega muzeja v Metliki, pomorskega muzeja v Piranu, ........ --Janez Novak 11:51, 13 julij 2005 (CEST)

Janez, sedež Tehniškega muzeja Slovenije je v Ljubljani (tudi del zbirk), oddelki pa na več koncih, tudi v Bistri.

Število študentov v Ljubljani

Iz tabele -> Študentov: 13.256. Skoraj prepričan sem da je števila veliko premajhna. TK 17:54, 23 oktober 2005 (CEST)

Zna biti. Mogoče so mišljeni štidenti, ki tudi izven časa študija živijo v Lj. Iz kje sploh je ta podatek? --Tone 18:05, 23 oktober 2005 (CEST)

Pravilno je da se pod številom študentom upošteva samo število študentov, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani, pa čeprav morda študirajo pomorstvo v Piranu (ali Portorožu - ne vem kje je visoka (?) šola). --Janez Novak 09:05, 10 januar 2006 (CET)

stevilo studentov v ljubljani objavljeno na tejle strani (MOL) - http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/ - studentov v ljubljani 36.439 - vir univerza v ljubljani, upostevajo se vsi studentje ki v Ljubljani studirajo (in ne studirajoci Ljubljancani)

Koordinate

Koordinate se prekrivajo s pasico na vrhu strani!? --AndrejJ (pog., prisp.) 08:48, 10 januar 2006 (CET)

Parki

Park Ajdovščina in Argentinski park nista eno in isto; tudi MOL jih loči med seboj [1]: (...)Najlepši zeleni deli mesta so park Tivoli, Bloudkov park, Miklošičev park, Argentinski park, park Zvezda, park Ajdovščina, Krakovski nasip, Trnovski pristan in drugi.(...) LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 10:11, 26 april 2006 (CEST)

Zna biti. Morda je ločnica med njima pot, ki mimo Dukičevih blokov povezuje Župančičevo in Slovensko. Bi kazalo preveriti. --Peterlin 15:44, 17 avgust 2006 (CEST)

Število prebivalcev?

Nigde ovde nisam naišao na broj stanovnika Ljubljane... a mislim da bi to trebalo da stoji u prvom pasusu. Osim toga, mislim da bi u ovom članku trebalo da postoji tabela, nalik onoj na engleskom članku. LP. -- Obradović Goran (pogovor) 16:17, 22 julij 2006 (CEST)

Dodal. --Peterlin 15:04, 17 avgust 2006 (CEST)

Stevilo prebivalcev bi blo fajn popravit - po podatkih obcine ljubljana MOL - http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/ 282.994 - vir SURS (statisticni urad republike slovenije)

Parki, še enkrat

Tisto jamranje o tem, kako v Ljubljani po drugi svetovni vojni ni bil urejen noben nov park in kako imajo Londončani kar 20 krat več parkovnih površin na enoto prebivalca bi po mojem kazalo vreči ven iz naslednjih razlogov, razvrščenih po naraščajoči resnosti:

• publicistični slog ne sodi v enciklopedijo
• prepričan sem, da sem napisano že bral v nekem tiskanem mediju; vprašanje je, če so avtorske pravice povsem razčiščene
• resničnost trditev je sporna: prvič, v vseh po drugi vojni zgrajenih soseskah od Litostrojskih blokov do Fužin je parkovnih površin neprimerno več kot v starem mestnem jedru; res se ne morejo primerjati s Tivolijem, zato pa zlahka s parkom Ajdovščino in Toscanninijevim parkom, in drugič, primerjava z Londonom izvzame Šišenski hrib z Rožnikom, Grajski hrib in Golovec; če bi jih všteli, bi bila slika znatno drugačna

--Peterlin 15:19, 17 avgust 2006 (CEST)

Se strinjam. Sploh o publicističnem slogu. Sicer pa zanimiva primerjava. --xJaM 16:37, 17 avgust 2006 (CEST)

Hja, ne le parki, cel članek razen uvodnih odstavkov je naštevalnega tipa. Vsaj glavno mesto si zasluži boljši članek (heh, in župana...) --Andrejj 16:43, 17 avgust 2006 (CEST)

osebnosti

Vse je skoraj našteto, samo pomembne ljubljanske osebnosti ste pozabili npr.

• Urška Hrovat, slovenska smučarska tekmovalka
• Edvard Kardelj, jugoslovanski / slovenski politik
• Lovrenc Košir, izumitelj znamke
• Marijan Lipovšek, komponist
• Ernst Moro, zdravnik za otroške bolezni
• Janez Baptist Novak, komponist
• Fritz Pregl, kemik
• Franc Kardinal Rodé, Ljubljanski nadškof,
• Johann Weichard Freiherr von Valvasor, kranjski polihistor, topograf ter kronist
• Constantin von Wurzbach, (1818 - 1893) leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik
• Karl Freiherr (baron) von Wurzbach, (1809 - 1889), politik, deželni glavar (1866-1871) in predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina)

• itd

Lep pozdrav--80.132.229.58 10:07, 8 september 2006 (CEST) Attila v. Wurzbach.

Lep pozdav iz Nemčije. Če je dovoljeno lahko prispevam še nekaj pomembnih imen hčera in sinov, ki so bili Ljubljančani.--80.132.215.202 00:15, 9 september 2006 (CEST) Attila v. Wurzbach

Za vse, kar je do sedaj pisanega pod "osebnosti" je odgovoren:--Attila v. Wurzbach 17:18, 11 september 2006 (CEST)

Attila, ne bodi no sramežljiv, dodaj te osebnosti v članek (naredi poglavje). lp., --Ziga 18:30, 11 september 2006 (CEST)

Dragi Ziga, približno pred sto leti sem poznal eno ljubko dekle z imenom Malči. Dala mi jih kar dobro po prstih in rekla: "Dragi Attila malček polahko." Od tedaj sem kar lepo previden postal. No kretam se po tujem teritoriju, nebi rekel da sem sramežljiv ali bojazljiv - bi rekel da sem morda previden ali vljuden postal. Nemci pravijo: "Vorsicht ist die Mutter der Porzellankiste." Prevod v slovenščino bi bil približno: "Previdnost je mati porcelanske škatle." Videbimus. Lepo pozdarvljen.--Attila v. Wurzbach 22:36, 11 september 2006 (CEST)

Sir Attila, pozabljaš da je bila tod še pred manj kot 20 leti Juga, od katere je vendarle ostalo še nekaj temperamentnega melosa in sproščenosti, čeprav dandanašnji te značajske lastnosti populaciji rapidno ugašajo. Glej da ujameš zadnji vlak... Sem vedel, da previdnost ni mati modrosti, ampak porcelanske škatle! Kdor še nikoli ni naredil nobene neumnosti, si ne zasluži biti moder. --Ziga 23:08, 11 september 2006 (CEST)

Sicer pa (vidim, da zadeve še nisi dal v članek, hic!) si morda sodelovanje v Wikipediji zastavil tako, da boš pisal prispevke samo na pogovnorne strani, drugi pa jih bodo prestavljali v članke? Ziga 23:11, 11 september 2006 (CEST)

Dragi tovariš Ziga, vem da so admini posebni človečki - računalnik ali humor - to je za njih bi mislil oseben in poseben problem? Bi rekel, da računalnik ni vse v življenju. Vem tudi, da me slo. WP ne potrebuje. Sem pa dosedaj 67 let preživel brez slo. WP in mislim da to tudi v bodoče mogoče. Javi mi, če je slo. WP še zainteresirana na mojemu sodelovanju. Če ne, me pa izbriši- likvidiraj - najljubša dejavnost adminis. Nasvidenje, addio, adijo, Auf Wiedersehen. --Attila v. Wurzbach 23:56, 11 september 2006 (CEST)

Seveda, da si vabljen. To ti vendar že ves čas sugeriram, poskusi kaj dodati, brez strahu. Mi je žal, če mojo gesto sprejemaš kot žalitev, ker ni bilo mišljeno tako. Si pa hitro dobil občutek, da je brisanje moja najljubša dejavnost. Hm, če ni konstrukcija je pa destrukcija? Očitno moramo delati s tabo v rokavicah. Kar se starosti tiče, moram reči, da v našem okolju ne igra kakšne posebne vloge. Dobra volja je najbolja. Pa lep pozdrav od posebnega človečka --Ziga 00:08, 12 september 2006 (CEST)

Spoštovani gospod Ziga. Imam resnično utis, da me vabiš. Zato tebi posebna zahvala. Dobiš tudi od mene zvezdico za tvoje zasluge. Lepo pozdravljen.--Attila v. Wurzbach 00:19, 12 september 2006 (CEST)

No ja

Ko dobimo za župana ex Mercatorjevega šefa Jankoviča bomo (upam) dobili tudi boljši članek o Ljubljani. Če pa bi zmagal eventuelno Arhar pa pričakujem izboljšanje člankov o Cerknici in okolici. Oboje je za Wikipedijo pozitivno in tega teksta se ne more smatrati za predvolilno reklamo. --Janez Novak 11:02, 8 september 2006 (CEST)

nekaj drugega

ali ne bi napisali nekdanji ljubljanski nadškof pri Francu Rodetu?--I need some milk and wheat. 18:04, 17 december 2006 (CET)

Seznam ljubljanskih škofov

Ta seznam manjka, zakaj? Lep pozdrav--80.132.217.72 01:38, 7 februar 2007 (CET)

Mesto heroj

A kdo mogoče ve, kdo in kdaj je podelil Ljubljani ta naziv in kje bi se dalo o tem kaj prebrat? --Tone 21:10, 11 april 2007 (CEST) Na listini, ki jo hrani MOL. Medalje je delila še SFRJ.

Za "kdaj" poglej v Leksikon YU mitologije [2], spodaj. --Duxborut 14:26, 6. maj 2010 (CEST)

World Trade Center

Hello, I am from Slovak Wikipedia and would like to ask if there is some picture of World Trade Center in LJ on Wikimedia Commons, cause I could not find it. Thank you very much. Wizzard 195.28.127.2 16:27, 27. avgust 2007 (CEST)

Hi. Ok, I will try to take one in the following days. Regards. --Tone 16:45, 27. avgust 2007 (CEST)

Pozdrav sa srpske wikipedije

Želim(o) da Ljubljana bude featured article kod nas, ali nam treba vaša pomoć. Bojan 13:27, 30. oktober 2007 (CET)

Pod letom ustanovitve piše leto 15 n.št. Ne bi morda tja vstavili neke relevantne letnice, ker čeprav je LJ zgrajena na območju nekdanje rimske emone, je vsakomur jasno, da Ljubljana ni Emona in da je bila ustanoviljena nekje v srednjem veku. Mestna narava naselja ni bila neprekinjena, če se je naselje sploh ohranilo. Rokpok 00:34, 8. junij 2009 (CEST)

Pozor

Med pobratenimi mesti LJ sem naletel na dve napaki, ki kazita članek. Sam ne znam rešiti zadeve, ker ne vem v čem je težava. Upam na rešitev! Srečno! --Nokturno 16:00, 25. avgust 2009 (CEST)

Popravljeno :) --Pinky 16:59, 25. avgust 2009 (CEST

Grb!

Tole je pa precej čuden grb. Naj ga prosim kdo, ki to zna, nadomesti z uradnim (glej http://www.ljubljana.si/). --Duxborut 15:59, 5. maj 2010 (CEST)

Sporna trditev

V članku piše, da je Ljubljana leta 1918 postala glavno mesto Dravske banovine. Ali niso banovine v Kraljevini Jugoslaviji uvedli šele leta 1929? --Jalen 18:24, 4. september 2010 (CEST)

Ja, banovina že pravi tako - če gre Wikipediji sploh verjeti ... --Andrejj 09:12, 5. september 2010 (CEST)

Prebivalstvena piramida

Prebivalstvena piramida je očitno napačna. Ženske živijo mnogo dlje kot moški ( približno 10 let) ZM -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:84.52.169.223 (pogovor • prispevki).

Hvala, sem popravil. Parametri so bili obrnjeni. lp, --Miha 21:49, 8. oktober 2010 (CEST)

Uravnoteženo o kolesarjenju

Trenutno zapis govori večinoma o tem, kje vse je kolesarjenje prepovedano, nič pa o mreži kolesarskih poti po Ljubljani. Prav tako je prikazana slika kolesarja na prepovedanem delu, ni pa nikjer slike rdeče pobarvanih kolesarskih stez, ki so močno pripomogle k varovanju kolesarjev. S tega vidika bom jutri ponovno uravnotežil članek, bi pa h komentiranju namere povabil zainteresirane. Kar velja tudi za Fabianijev most. lp --ModriDirkac (pogovor) 22:14, 1. november 2013 (CET)

Ne vem, cemu se to sliko stalno vraca, ker niti aktualna vec ni. Drzi, da je potrebno se marsikaj postoriti, ampak take manipulativne antipropagande pa tudi ne bi bilo potrebno. Tudi na nemski Wikipediji sem ze popravil, pa jo je Uporabnik:PhJ vrnil nazaj (lahko morda razlozis cemu?) Taki znaki so posod po svetu (in niso ljubljanska posebnost), dolocene ulice so pac preozke za vse. --Miha 11:33, 2. november 2013 (CET)

Hvala za info. Se mi je zdelo vredno malo najaviti, v izogib kakšnim zapletom kasneje... No, se bom lotil. lp--ModriDirkac (pogovor) 13:58, 2. november 2013 (CET)

Kje je dokaz, da so (rdeče ali tudi ne pobarvane) kolesarske steze "pripomogle k varovanju kolesarjev"? Tukaj na Wikipediji pa ne gre za vrednotenje, temveč za opis obstoječega. Toliko znakov za prepoved kolesarjenja pa ni povsod po svetu (v tej gostoti), kot lahko berete mdr. v navedenih virih. -- PhJ (pogovor) 00:44, 3. november 2013 (CET)

Tudi drugih prometnih znakov nikjer drugje po Evropi vsaj po mojih izkušnjah ni toliko; pri nas se vasako stvar izrecno napiše na tablo in zato se nekomu, ki v Sloveniji ne živi od malega zdi čudno. Tako, da po eni strani imaš prav, ampak potem v opis obstoječega sodi tudi to, da je polovica Slovenske recimo zadaj namenjena kolesarjem, pa recimo tui na Bregu so pred 2 leti (končno) tudi v Sloveniji uvedli pas za ustavljanje kolesarjev v križišču pred avti. Mimogrede - obvozov Slovenske med filofaksom ter Dramo je mnogo. --Miha 09:51, 3. november 2013 (CET)

V redu, seveda je tudi treba omeniti, da je srednji del Slovenske zdaj zaprt za avtomobile (tj. namenjen LPP, pešcem in kolesarjem). Zato se mi zdi še bolj absurdno, da je del med Šubičevo in Aškerčevo še vedno za kolesarje zaprt. V Berlinu (npr. Friedrichstrasse), Parizu in drugih mestih je tudi veliko ozkih ulic polnih avtomobilov, kjer ob urah zastojev sicer ni prijetno za kolesarjenje, ni pa prepovedano, in take ceste so vseeno dostikrat najhitrejša in najugodnejša povezava s kolesom od A do B. Enako velja za Slovensko, če npr. greš od gospodarskega razstavišča do filozofske fakultete ali obratno. Zato sem že velikokrat kolesaril po Slovenski cesti, kljub prepovedim, enostavno ker je najhitrejša pot. Samo legalizirati je treba. Omenjeni obvozi niso dobra rešitev, če hočeš koristiti prednost kolesa, da si z njim najhitejši v mestu. Tudi trenutna rešitev na srednjem delu ni idealna, ker pride do konfliktov med kolesarji in pešci, predvsem pri postajališčih. Seveda bi bilo preveč, če bi to vse opisali v tem članku Wikipedije. Mimogrede: tudi nemške ceste so izjemno polne prometnih znakov, mogoče še bolj kot slovenske. -- PhJ (pogovor) 18:17, 4. november 2013 (CET)

Kolesarjenja je v Ljubljani 12%. Predlagam, da količino teksta uravnotežimo z ostalimi oblikami transporta. Ker drugače lahko seznam razširimo še z Drenikovo, Dolenjsko, pa še kakšno. O pešcih pa nič. --ModriDirkac (pogovor) 20:29, 4. november 2013 (CET)

Strinjam se, da je treba dodati kaj o pešcih, pa tudi o ostalih prometnih sredstvih. -- PhJ (pogovor) 20:48, 4. november 2013 (CET)

No prav, jaz pa bom zmanjšal kolesarski del, če se strinjaš. --ModriDirkac (pogovor) 21:16, 4. november 2013 (CET)

Ne bi raje dopolnil ostale? --Miha 08:44, 5. november 2013 (CET)

Izvor imena Ljubljana

Naš najnovejši izbrani članek, Emona, mi je dal precej misliti glede izvora imena Ljubljana. Je res zanimivo vprašanje, še posebno, ker nima dorečenega odgovora. Povsod je moč najti razne teze, ki pa na koncu niso širše sprejete in pod črto vedno ostane zapisano, da je izvor imena neznan oziroma nepojasnjen. Meni pa se zdi, da glede iskanja izvora ni potrebno kaj veliko komplicirati in se spuščati v orkanske primerjalne študije. Namreč, v Sloveniji je slučaj, da so slovenska imena pomembnih mest in vodotokov izšla iz latinske, rimske tradicije. Ni potrebno biti jezikoslovec ali etimolog, da človek opazi podobnost med Celeio in Celjem, Poetovijo in Ptujem, Longaticumom in Logatcem ali med Savusom in Savo ter Dravusom in Dravo in tako naprej. Manj pomembni toponimi pa so pač slovanskega izvora. Tako reka Pesnica ne izvira v latinščini in Bistrica tudi ne. To pomeni, da je tudi izvor imena Ljubljana treba najprej iskati v latinskem imenu, saj je bila Emona več kot pomembno mesto. Šele na to pridejo v upoštev srednjeveški zapisi in pa raziskovanje nemških izpeljank. Vendar, na prvo uho se zdi, da Emona že ne more biti predhodnica Ljubljane. Kaj pa če? Iulia Aemona. To ime so slišali Slovani, naši dedje, ko so se pritepli v Ljubljansko kotlino. Ker pa nihče izmed njih ni znal brati ne pisati, kaj šele, da bi obvladal bogat latinski besednjak in slovnico, je vsak slišal po svoje, kakor je pač znal v svoji krotkosti prisluhniti staroselskim domačinom. O, če bi ded naš ne zigrešil... Tako pa je od ust do ust šla julija ajmona -> júlja-ajmona -> júljajmona -> ljuljajbona -> ljuljajbana -> ljuljbana -> ljubljana. In 1500 let kasneje je postala njihova prestolnica in edino naselje, ki so ga vpisali v svojo ustavo. --Janezdrilc (pogovor) 13:45, 4. december 2013 (CET)

V besedi Ljubljana se torej še danes "skrivata" obe latinski besedi, in sicer Iulia v tem, kar je označeno z modro, Aemona pa v tem, kar je označeno z vijolično. Naj mi prosim souredniki ne zamerijo nekoliko "izvirnega razsikovanja", ki v tej obliki ne sodi ne v članek ne na pogovorno stran. Vseeno pa se mi zdi z vsakim novih pretehtavanjem ta sklep bolj in bolj logičen. Ostaja pa vprašanje, kako to, da sta bili v "dnevni rabi" obe latinski besedi toponima? Imamo namreč milijon dokazov, kako smo ljudje nagnjeni h krajšavam, poenostavitvam, opuščanjem predolgih imen... Ali je možno, da se je vendarle našel v zgodovini nekdo, ki je striktno uporabljal polno ime naselja? Pa saj to je še po današnjih standardih nepresežen ideal. Mogoče pa je v tej smeri iskati odgovor. Aemona se lahko sliši kot pridevnik ženskega samostalnika Iulia. To bi potem pomenilo, da je bil glavni poudarek na besedi Iulia in ne na besedi Aemona. Ker pa je beseda Iulia že tedaj bilo zelo razširjeno ime, na primer osebno in celo krajevno (bližnje Julijske Alpe), so uporabljali polno ime, da ni bilo nejasnosti. Za Aemono pa, v kolikor je imela pridevniški prizvok (aemonus, aemona, aemonum), ostaja vprašanje, kakšen je bil njen pomen. Morda lahko iščemo njen izvor v pridevniku amoena [amojna], v pomenu "na lepem kraju", "na lepi legi", pa tudi "lepa", "ljubka", "krasna", ki je preprosto šel isto pot "maličenja" kot "Ljubljana" in iz amojne potala ajmona. Lepa Julija. Navdih za Williama Shakespeara? Pustimo to zaenkrat ob strani... Če bi se to po kakšni poti izkazalo za resnično, bi se celo pripetilo veliko naključje, in sicer, da je "ljubkost" mesta imela tako izvirna Aemona, kot tudi današnja Ljubljana. --Janezdrilc (pogovor) 17:13, 5. december 2013 (CET)

284.355?

Kakšna pa je funkcija 284.355 na samem začetku članka? Pojavila se je po urejanju uporabnika RonnieV. Če kdo zna, naj prosim popravi.--Melaleuca alternifolia | pogovor 09:35, 5. maj 2021 (CEST)