Radio Študent Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Radio Študent)
Skoči na: navigacija, iskanje
Radio Študent
Radio Študent.png
Območje oddajanja Ljubljana in okolica
Frekvenca 89,3 MHz
Prvo oddajanje 9. maj 1969
Jezik slovenščina
Moč 500 W
Prejšnje frekvence 104,3 MHz
Sestrske postaje MARŠ | Mariborski radio študent
Spletna oddaja v živo
Spletna stran radiostudent.si

Radio Študent (RŠ) je slovenska radijska postaja, ki oddaja študentski nepridobitni radijski program. RŠ je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Je prvi elektronski medij na območju nekdanje Jugoslavije, ki je deloval izven sistema Jugoslovanske radiotelevizije.

Danes je Zavod Radio Študent neprofitna civilno-družbena in kulturno-izobraževalna organizacija s sediščem v Ljubljani. RŠ kombinira osnovne značilnost skupnostnega radia (Community radio) in javnega servisa. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi vzgojno-izobraževalna vloga Radia Študent. Vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo. V zadnjem času se je Radio Študent intenzivneje posvetil tudi dejavnosti kulturne in glasbene produkcije ter založništva.

RŠ ima pravni status zavoda, katerega ustanoviteljica je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani). 12. aprila leta 2012 je RŠ od Agencije za pošto in elektronske komunikacije dobil status študentskega programa posebnega pomena.

Osnovni podatki[uredi | uredi kodo]

Frekvenca oddajanja: 89,3 MHz (500 W) UKV stereo.

Oddajnik Radia Študent pokriva širše območje Ljubljane z okoli 500.000 potencialnimi poslušalci. Po zadnji raziskavi agencije Mediana ima Radio Študent preko 35.000 rednih poslušalcev.

Radijska produkcija obsega 24 ur programa vse dni v letu; od tega je živega programa 17 ur dnevno oziroma 5760 ur na leto. Pri produkciji sodeluje preko 200 rednih programskih sodelavcev, vsi radijski prispevki pa so arhivirani na spletni strani radia.

Radio se lahko od leta 1998 spremlja tudi prek spletne strani RŠ, ki ima trenutno na letni ravni okoli 1.500.000 ogledov, med katerimi je 170.000 edinstvenih obiskovalcev. Nova spletna stran je bila vzpostavljena maja 2012, v letu 2016 pa je imela okoli 20.000 unikatnih obiskovalcev mesečno.

Konec leta 2013 je RŠ vzpostavil tudi mobilno aplikacijo za poslušanje programa preko mobilnih naprav in spremljanje medijskih prispevkov ter arhiva podcastov oddaj na spletnem portalu RŠ, v letu 2016 pa razvil lastno mobilno aplikacijo za spremljanje vsebin spletnega portala RŠ, ki bo javnosti predstavljena spomladi leta 2017. Radio Študent ima tudi svojo lastno video produkcijo RTVŠ.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je nastal kot posledica vseevropskih študentskih gibanj iz leta 1968 in z oddajanjem začel 9. maja 1969[2][3] iz kleti Doma VIII v študentskem naselju v Rožni dolini. Središče gibanj v Sloveniji je bila ljubljanska Filozofska fakulteta, kjer se je razširjala zunajparlamentarna opozicija t. i. nove levice, podobni demokratični procesi pa so potekali tudi v študentskem naselju.[4]

Radio je bil prvotno ustanovljen z namenom informiranja takratne študentske populacije o vseh za študente aktualnih dogodkih in problemih ter umirjanja študentskih protestov[4], a je kmalu postal pomemben sopotnik novih družbenih gibanj, ki so teoretično utemeljeno začela odpirati številna vprašanja, tudi o reformi univerze.[5] Bil je predvsem odgovor na obrobno poročanje okostenelih uradnih oz. državnih medijev o študentskih gibanjih, s tem pa je postal avtonomen informator in prostor dokaj velike svobode izražanja. Pomembno je bilo tudi, da je odprl prostor za delovanje teorije, večinoma humanistične in družboslovne. [6]Svoja razmišljanja so med drugimi v eter Radia Študent pošiljali tudi Rastko Močnik, Rado Riha in Slavoj Žižek[4]. Na Radiu Študent so takrat delovali tudi znanstveniki z drugih področij in številni kasnejši umetniki.[7]

Del potrebne opreme za oddajanje programa je Radio Študent kupil, nekaj pa je je doniral RTV. Radio je na začetku oddajal zgolj tri ure na dan, ustvarjalci pa so prejemali zelo nizke honorarje. Pomanjkanje denarja je bilo predvsem ovira za postavitev fonoteke in delovanje glasbene redakcije – slednja se je že od svojih začetkov osredotočala predvsem na alternativno in progresivno glasbo, za katero na drugih radijskih postajah takrat ni bilo prostora.[4]

Pravno formalni status radio pridobi leta 1974, ko je bil v sodni register vpisan Sklep o ureditvi ustanoviteljskih odnosov med Radiom Študent in SŠ LVZ - skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. Pomemben dokument je bil tudi Akt o spremembi ustanovitelja (27. 2. 1975), s katerim ustanovitelj postane Univerzitetna konferenca ZSMS, ki je kot ustanovitelj navedena tudi v zadnjem temeljnem pravnem aktu RŠ vpisanem v sodni register - Statut DO Radio Študent (31. 12. 1986).[3]

Prvih devet let je Radio Študent oddajal triurni program na srednjem valu lokalnega oddajnika v VIII. bloku Študentskega naselja, tako da se ga je dalo slišati le v posameznih delih Ljubljane. Maja 1978 je Radio Študent po devetih letih delovanja začel oddajati novi UKV stereo oddajnik, hkrati pa je RŠ razširil tudi svoj programski čas, in sicer na štiri ure dnevno in na štiri ure ob večerih ob koncih tedna.

V osemdesetih letih je RŠ stal na samem čelu (pretežno mladinskih) glasil, ki so postopoma odpirala takratne tabu teme. Provokativna je bila predvsem glasba. Radio Študent je na primer pripomogel k izbruhu punka kot množičnega pojava in odločilno sooblikoval njegovo pluralno in »naredi sam« fazo. V tem obdobju sta bili zelo vplivni in popularni tudi radijska impro-farsa v nadaljevanjih Butnskala Emila Filipčiča in Marka Derganca ter festival Novi rock.[6]

Pomembno vlogo je Radio Študent odigral tudi pri prelomnih političnih dogodkih, na primer pri aferi JBTZ konec osemdesetih let. Radio je takrat izkoristil svoje prednosti, saj je o aktualnih dogodkih lahko poročal dokaj hitro. Hitro je prepoznal tudi politični, emotivni in kulturni potencial zgodbe o aretaciji JBTZ in sproti javljal vse novosti v zvezi njo, pri tem pa namerno kršil vse novinarske norme, ki obstajajo danes. Ustvarjalci programa so bili izrazito pristranski, neobjektivni in neuravnoteženi, poročanje pa je na politično agendo postavilo tudi vprašanje svobode novinarstva v takratni družbi. [6]

Leta 1991 se program dokončno razširi na vse večere v tednu. RŠ je sodeloval tudi pri zasedbi Metelkove septembra 1993. O dogajanju je v živo poročal celo noč,[8] postavljen pa je bil tudi improviziran, na agregat priklopljen studio. [4]Februarja 1997 se je Radio Študent iz tesnih kletnih prostorov v VIII. bloku preselil v VI. in VII. nadstropje XIV. bloka, kjer ima končno na voljo optimalne prostorske in tehnične pogoje za izvedbo programa. Leta 1998 začne oddajati tudi prek spleta.

Od leta 2008 je Radio Študent z uvajanjem jutranjega programa med sedmo in enajsto uro razširil programski čas svojega živega programa za dodatne štiri ure, tako da ima večino leta 17 ur produkcije na dan, 13 ur pa le v času študijskih počitnic med julijem in septembrom.

Program[uredi | uredi kodo]

Radio Študent oddaja program po radijskih valovih in spletu 24 ur dnevno vse dni v letu, v živo večinoma 17 ur dnevno. Leta 2010 se je oddajni čas živega programa razširil z oddajanjem jutranjega programa od 7. do 11. ure od ponedeljka do petka, kar pomeni, da se je v teh dneh t. i. živi program povečal na 17 ur dnevno. Ostali del programa predstavljajo ponovitve oddaj in glasba.[1]

Program je večinoma politično-informativnega, kulturno-izobraževalnega in zabavnega značaja. Namenjen predvsem študentom ljubljanskih visokošolskih zavodov in drugim poslušalcem na območju slišnosti[3] ter ponuja neodvisen prostor od vladajoče politike, slovenske kulture in običajnih medijskih praks.[6] RŠ podpira in interpretira predvsem dogodke, ljudi in fenomene, ki v domačem večinskem medijskem diskurzu niso ustrezno zastopani.[4] Pri produkciji programa je pomembna neodvisnosti od vseh virov moči (političnih, finančnih, ideoloških, verskih), kar mu omogoča kritično distanco in promocijo človekovih pravic posameznikov v boju proti institucijam, promocijo in zavzemanje za pravice manjšin ter marginaliziranih skupin in ščitenje kulturne ter jezikovne različnosti.

Programska politika skuša kombinirati osnovne značilnosti skupnostnega radia in odprtega kanala. Oddaje je moč slišati tudi v romskem, srbskem, hrvaškem in angleškem jeziku.[9]

Radio se v okviru svojega programa in poslanstva posveča različnim skupnostim, predvsem pa naslednjim:

  • študentska skupnost in zaposleni v visokem šolstvu,
  • analitiki in zainteresirana študentska ter širša javnost na področju družbeno-političnih tem,
  • kulturne institucije in NVO v kulturi,
  • šolski mediji, mentorji, učenci osnovnih in srednjih šol,
  • etnične manjšinske skupnosti: posebne oddaje za srbsko, hrvaško, romsko in afriško skupnost v produkciji pripadnikov in organizacij teh skupnosti,
  • družbene manjšinske skupnosti in socialno-politične skupine: posebne oddaje za brezdomce, migrante, LGBT skupnost ipd.,
  • posebna pokrivanja družbeno-političnih tem po svetu: teme s področja držav Zahodnega Balkana – Balkan Express, teme iz držav tretjega sveta – Južna Hemisfera,
  • poslušalci in ustvarjalci glasbe, založniki ter promotorji,
  • glasbene skupine in koncertna prizorišča.[1]
Seznam oddaj[10]

Politika  

  • INFO: 
    • APR Intervju 
    • BritOFF 
    • OFF 
    • OFFsajd 
    • OFF Poročilo 
  • POD LUPO: 
    • CETA 
    • Časovnica Palestina 
    • Dosjé Grčija 
    • Kurdista(r)n(e) 
    • Mnenja: Luka Koper 
    • Osamosvojitveni program 
  • MNENJA: 
    • N-Euro moment 
    • OFF komentar 
    • Terminal 
  • VPOGLEDI: 
    • Balkan ekspres 
    • Južna hemisfera 
    • Kultivator 
    • Odprti politični program 
    • Prišepetovalci 
    • Zeitgeist 

Glasba

  • SPLOŠNA LINIJA: 
    • 100 decibelov 
    • Afterparty 
    • DJ Grafiti 
    • Glasbene opreme 
    • Komentar na glasbo 
    • Koncert v živo 
    • Mesečniki 
    • Novotarnica 
    • Odprti termin za glasbo 
    • Prenosi 
    • Razširimo obzorja 
    • RŠ hit 
    • RŠ intervju 
    • RŠ koncert 
    • RŠ recenzija 
    • Svaštarnica 
    • Tolpa bumov 
  • BAS LINIJA: 
    • Alarma Breakwave 
    • DJ Seansa 
    • Flash Forward 
    • Partijska linija 
    • Rhyme kickers 
    • Ridim operator 
    • Šesta muzika 
    • X-Machina 
    • Zeleno sonce 
  • KITARSKA LINIJA: 
    • Metal detektor 
    • Night time 
    • Outta contron rock'n'roll 
    • RŠ Hades 
    • Samotni potnik 
    • Skabinet 
    • Subway 
  • ONSTRAN LINIJE: 
    • Dimni signali 
    • Glas gore 
    • Globaluna 
    • Godbeni imperializem 
    • Idealna godba 
    • Modem 
    • Nedeljska šlagerica 
    • Oralni anali 
    • Rostfraj 
    • Slavne neznane 
    • Vetrolov 
    • Zedavo uho 

Kultura

  • KRITIČNE: 
    • Dlako z jezika 
    • Fine umetnosti 
    • Humanistika 
    • Kinobar 
    • Kosilo nekega molja 
    • Moralne fekalije 
    • Napihovanje 
    • Serijski Motrilci 
    • Striptiz 
    • Teater v eter 
  • TEORETSKE: 
    • Art-area 
    • Hertz arhitektur 
    • Misliti arhitekturo 
    • Objekt meseca 
    • Pisalni stroji 
    • Psihoteka 
    • Repetitio 
    • Temna zvezda 
    • Teritorij teatra 
    • Teorema 
  • UMETNIŠKE: 
    • After artefakt 
    • Literarni incest 
    • Otitis media 
    • R A D A R 
    • Radia network 
    • Tube(son) 
    • Tu pa tam 
  • ELEKTRIČNE: 
    • Kulturne novice 
    • Leteči pilot 
    • MTLRŠ 
    • Odprti termin za kulturo 
    • Pisma iz tujine 
    • Pritiskavec gold 
    • RKHV intervju 
    • Stripofilija 
    • Trejler 

Družba 

  • CIVILNA DRUŽBA: 
    • Kafanska debata 
    • Klopca pod svobodnim soncem 
    • Kontrola leta 
    • Mali granični prijelaz 
    • Mladinski informator 
    • Secunda conversatio 
    • Submerge 
    • Sunrise Africa 
    • Suspenzor 
  • JUTRANJA DRUŽBA: 
    • Ajgugl 
    • Dijakobinci 
    • DIY macht frei 
    • Dnevni tednik 
    • Jugosfera 
    • Jutranji pogovori 
    • Pazi drek 
    • Pritiskavec 
    • Radijski strip Albuquerque 
    • Sredinci 
    • Torba smrti 
    • Trakofilija 
    • Ukradeni paneli 
    • Vsemogoča travica 
    • Žilava govedina 
  • AKTIVNA DRUŽBA: 
    • Črna luknja 
    • Drogerija 
    • Fokus Nemčija 
    • Fokus: Nigerija 
    • Indoktrina 
    • Javno pismo 
    • Kilavo seme 
    • Lezbomanija 
    • Ni še gotovo! 
    • Odprti termin 
    • Politični rizom 
    • Puko Učkur 
    • Sektor Ž 
    • Tehno klistir 
    • Tovarna Rog 

Univerza 

  • UNIVERZA: 
    • Akademskih 15 
    • Erasmus on air 
    • Kaj pa Looneyverza? 
    • Kaj pa Univerza? 
    • Odprti termin za univerzo 
    • Pod katedrom 
    • Šouvizor 
    • Unikompleks 

Znanost 

  • ZNANOST: 
    • Frequenza della scienza 
    • Katedra za biologijo 
    • Odprti termin za znanost 
    • Znanstveni BritOFF 
    • Znanstveni komentar 


Organizacija[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je študentski radio, nepridobitna civilno-družbena in kulturno-izobraževalna organizacija. Ima pravni status zavoda, njegova ustanoviteljica pa je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Od 12. 4. 2012 ima program Radia Študent tudi uradno priznani nacionalni status posebnega pomena študentskega radijskega programa.[11]

Trenutno ima pet redno zaposlenih na krovnih funkcijah (direktor, odgovorni urednik, vodja ekonomsko-propagandne službe, vodja projektne pisarne in vodja tonsko-tehnične službe), kot s. p. pa je zaposlen še vodja finančno-administrativne službe RŠ. [1]Poleg tega ima še več kot 200 rednih honorarnih programskih sodelavcev, ki so organizirani v okviru šestih programskih enot: Aktualno-politična redakcija, Glasbena redakcija, Univerzitetna redakcija, Redakcija za kulturo in humanistične vede in Znanstvena redakcija ter Služba za napovedovanje in Tonsko-tehnična služba RŠ.[11]

Po veljavnem Aktu o ustanovitvi Zavoda Radio Študent uredništvo zavoda RŠ v širši sestavi sestavljajo vsi člani redakcij zavoda RŠ, ki opravljajo novinarsko delo, odgovorni urednik, drugi avtorji prispevkov in drugi programski sodelavci. Uredništvo zavoda RŠ v ožji sestavi pa sestavljajo odgovorni urednik, vodja izvedbe programa ter uredniki in/ali redaktorji redakcij zavoda RŠ ter vodje programskih služb. Uredništvo RŠ deluje avtonomno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti za uresničevanje programske zasnove študentskega in nepridobitnega radijskega ter televizijskega programa.

Zavod RŠ upravlja Svet RŠ, ki ga sestavljajo: predstavnika ustanovitelja, predstavniki zavoda (predstavniki delavcev, redakcij in služb), predstavnik strokovne javnosti in predstavnik uporabnikov.[11]

Ključni organi Zavoda RŠ so:

  • Svet Zavoda RŠ s sedmimi člani – predsednik Martin Kovač,
  • Strokovni svet RŠ, ki ga sestavljajo vodje poslovnih in programskih služb s 13 člani,
  • direktor Zavoda RŠ – Tomaž Zaniuk,
  • odgovorni urednik RŠ – Jernej Kaluža.[1]

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Že vse od svojih začetkov leta 1969 je Radio Študent izvajalec neformalnih usposabljanj na področju vseh novinarskih zvrsti v okviru uredništev in dveh programskih služb (Služba za napovedovanje in Tonsko-tehnična služba), v zadnjih letih tudi v okviru novo vzpostavljene Znanstvene redakcije. Od začetka tega desetletja naprej intenzivno deluje tudi pri usposabljanjih mladih na področju spletnega novinarstva, še posebej pa od vzpostavitve nove spletne strani maja 2012.

V okviru obeh sklopov so izvedene letne avdicije, na katere se prijavljajo zainteresirani kandidati. Namen avdicij je predvsem preizkus znanja in veščin kandidatov, na podlagi katerega so izbrani najbolj uspešni, ki začnejo z usposabljanjem. Na letni ravni tako Radio Študent za samostojno delo usposobi približno 30 mladih novinarjev in povprečno 8 spikerjev ter tonskih tehnikov, skupaj pa je vsaj dela usposabljanj deležnih vsaj 80 mladih.

Izobraževalni program se osredotoča predvsem na mlade od 19. do 29. leta, med katerimi so večinoma študenti različnih študijskih smeri, mladi brezposelni in iskalci prvih zaposlitev. Projekt je sicer namenjen predvsem tistim, ki si želijo dodatnih znanj za opravljanje poklica ali pa želijo znanje s svojega področja razširiti z znanjem o delu na radiu; na področju radijskega novinarstva, radijskega napovedovanja in interpretacije besedil ter na področju tonske tehnike.

Mednarodno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je član evropske sekcije mednarodnega združenja skupnostnih radiev AMARC in član mreže študentskih radijskih postaj in programov s področja Balkana Hear.Me, v okviru katere je bil pobudnik mreže SWORD – Student Word. Od leta 2012 naprej je tudi član Asociacije – mreže nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.[1]

Leta 2001 je skupaj z beograjskim Radiem B92 in zagrebškim Radiem Student pobudnik projekta Cross Radio, ene izmed prvih iniciativ za ponovno vzpostavitev komunikacijskih mostov v radijskem in kulturnem delovanju na področju nekdanje Jugoslavije.

Kulturna in glasbena produkcija[uredi | uredi kodo]

Radio Študent ima lastno glasbeno založbo ZARŠ, vsako leto pa organizira tudi dva večja glasbena dogodka: Klubski Maraton, koncertno turnejo za mlade in neuveljavljene izvajalce po vsej Sloveniji, in dvodnevni festival glasbe in založništva Tresk. V okviru RŠ od leta 2011 deluje tudi odprta radijska raziskovalna platforma RADAR.

RŠ je tudi producent ali koproducent številnih drugih manjših ali večjih umetniških, pripovedovalskih, pogovornih, koncertnih in klubskih dogodkov, predavanj in seminarjev.

Festival Tresk[uredi | uredi kodo]

Festival Tresk je vsakoletni glasbeno-založniški dogodek, ki poleg koncertov ponuja tudi sejmišče glasbenih založb, natečaje za grafične podobe in fotografije s področja glasbe in delavnice ter okrogle mize na temo glasbe, založništva in avtorskih pravic. [1]Osma izvedba festivala je bila 9. in 10. marca 2017.

Klubski maraton Radia Študent[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Klubski maraton.

Glavno poslanstvo Klubskega maratona je predstavitev še neuveljavljenih glasbenih ustvarjalcev in medijska podpora za njihov nadaljnji glasbeni razvoj. Natečaj je bil leta 2016 izveden že štirinajsto leto zapored. Turneja ni centralizirana in poteka po več kot 20 mladinskih in študentskih klubih ter lokalnih kulturnih centrih po celotni Sloveniji. Zaključi se v Menzi pri koritu na Metelkovi s Finalom Klubskega maratona. Na kompilaciji Klubski maraton 2016 sta bili izbrani po dve skladbi vsakega izmed izvajalcev, kar so bili za večino nastopajočih prvi pravi studijski posnetki.[1]

Založba Radia Študent (ZARŠ)[uredi | uredi kodo]

ZARŠ predstavlja platformo za mlade in še neuveljavljene izvajalce, pa tudi nekatere izkušenejše bende, da izvedejo snemanja v produkcijskem studiu RŠ, nastopijo v širši javnosti pod blagovno znamko ter promocijsko in medijsko podporo Radia Študent. V letu 2016 je pri ZARŠ izšlo pet plošč različnih glasbenih žanrov, vseh 72 izdaj založbe pa je na voljo tudi na spletu.[1]

RADAR[uredi | uredi kodo]

Platforma za intermedijsko produkcijo RADAR, v sklopu katere intenzivno poteka izmenjava radio art programov mednarodne mreže radijskih postaj Radia Network, deluje tudi kot predstavitveni in promocijski portal za intermedijsko umetnost v Sloveniji. Pod njenim okriljem poteka tudi festival intermedijske umetnosti RADART.[1]

Marketing[uredi | uredi kodo]

Marketinška dejavnost zajema produkcijo radijskih oglasov za lastne potrebe in zunanje naročnike, sinhronizacije risanih filmov, sinhronizacije drugih video vsebin, glasbeno avdio produkcijo, trženje radijskega programa Radia Študent, trženje spletne strani Radia Študent, oglaševanje programa in znamke Radia Študent ter celostno oglaševanje lastnih večjih projektov.[1]

Že več let zapored in tudi v letu 2016 marketing RŠ prejema najvišje nagrade na 25. Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF), in sicer Priznanje SOF za najboljšo produkcijsko hišo radijskih oglasov, Zlato priznanje za radijski oglas, Priznanje za najboljšo režijo radijskega oglasa, Srebrno priznanje za radijski oglas.[1]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 "Letno poročilo 2016" (PDF). 
  2. ^ Bakše, Ingrid (1989). Kompendij za bivše in bodoče politike ali Popotovanje od Krškega do Portoroža. RK ZSMS. str. 166. COBISS http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14949632&fmt=11&lani=si. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 "Medijska preža #17-18, oktober 2003 | Media Watch". mediawatch.mirovni-institut.si. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 "Študent naj bo! | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  5. ^ "Zgodovina študentskega organiziranja 68' | Radio Študent". Radio Študent. 2013-11-07. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 "Medij z glasom, ki se je slišal in je še vedno glasen". www.delo.si. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  7. ^ "Radio Študent: 1969–2014 – kaj pa zdaj? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  8. ^ "Desant na Metelkovo | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  9. ^ "Medijska preža #28, maj 2007 | Media Watch". mediawatch.mirovni-institut.si. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  10. ^ "Radio Študent". Radio Študent. Pridobljeno dne 2017-04-05. 
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 "Akt o ustanovitvi RŠ" (PDF). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]