Rožna dolina, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Četrt Rožna dolina
Škrabčeva ulica, Ljubljana.JPG
Križišče Škrabčeve ulice in Kocenove ulice pri Študentskem naselju
Rožna dolina, Ljubljana is located in Ljubljana
Rožna dolina, Ljubljana
LegaMestna občina Ljubljana
Koordinati46°2′50″N 14°29′05″E / 46.04722°N 14.48472°E / 46.04722; 14.48472
RKD št.14660 (opis enote)[1]

Rožna dolina je ljubljanski predel, ki leži zahodno od ožjega centra mesta. Nahaja se med Vičem oz. železniško progo Ljubljana - Koper in Rožnikom, med Tivolijem in potokom Glinščica. Ima okoli 7000 stalnih prebivalcev (2017) in študentov v Študentskem naselju.

Skozi Rožno dolino potekajo tri prometnejše ceste: Cesta VI proti Vrhovcem, Škrabčeva ulica ter Cesta 27. aprila z navezavo na Večno pot. Po njih potekajo trase mestnih avtobusnih linij št. 14, 18 in 18L. Ostale ceste so večinoma mrežasto razporejene in označene z rimskimi številkami (npr. Cesta IV, Cesta IX ...).

Povod za ustanovitev naselja je bil potres leta 1895. Ker je potres je porušil v Ljubljani večino najstarejših hiš, kjer so imeli delavski sloji poceni stanovanja, sta Janez Krek in Ignacij Žitnik ustanovila Slovensko delavsko stavbno društvo, ki je po potresu začelo svojim čla­nom zidati hišice (najprej v Vodmatu, na Kodeljevem in v Koleziji v Trnovem). Kmalu pa je zmanjkalo poceni stavbišč blizu Ljubljane, zato je društvo kupilo velike travnike med železnico in Večno potjo. Pri tem je društvo mislilo v prvi vrsti na delavstvo bližnje Tobačne tovarne. Travniki so bili zamočvirjeni in brez jarkov in odtokov. Prvo rožnodolsko hišo je leta 1898 na dvignjenem nasipu železnice postavil Matevž Perne, ki je 1903 ustanovil tudi Olepševalni odbor (od 1905 Olepševalno dru­štvo), v katerem so prostovoljci pomagali izsuševati območje in graditi naselje po ameriškem vzoru.[2]

Leta 1915 je bilo v Rožni dolini že 110 hiš in 1683 prebivalcev, 1930 314 hiš in 2159 prebivalcev, 1931 že 340 hiš in 3431 prebivalcev.

Večinoma prevladuje individualna stanovanjska gradnja, v zadnjih letih predimenzionirani vila-bloki. Pomembnejši objekti so Vila Podrožnik, Študentsko naselje, Vidmarjeva vila, Biotehniška fakulteta, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Gostilna Čad, Hribarjeva vila, Ateljeji umetnikov pri Študentskem naselju, Dukičeva vila, ...

V neposredi bližini se nahajata ljubljanski živalski vrt in park Tivoli.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14660". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. Beg, Ante (1940). Črtice o bivši občini Vič. Kronika slovenskih mest, letnik 7, številka 1, str. 26 - 31.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]