Vila Podrožnik
| Vila Podrožnik | |
|---|---|
 | |
  Geografski položaj v Ljubljani | |
| Splošni podatki | |
| Tip | vila |
| Lokacija | Rožna dolina, Ljubljana |
| Naslov | Cesta 27. aprila 59, Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′9.04″N 14°29′0.29″E / 46.0525111°N 14.4834139°E |
| Dokončano | 1910 |
| Prenovljeno | 1947 |
| Naročnik | Franc Kollmann |
| Lastnik | Franc Kollmann Vlada Republike Slovenije (od 1991) |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Ciril Metod Koch |
| Ekipa za obnovitev | |
| Arhitekt | Vinko Glanz |
Vila Cesta 27. aprila 59 | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 18748 (opis enote)[1] |
Vila Podrožnik (tudi Kollmannov grad) je protokolarni objekt Vlade Republike Slovenije. Stoji ob Večni poti (Cesta 27. aprila) v Ljubljani ob vznožju hriba Rožnik. Posest obsega park, vilo, pomožni objekt z garažo, manjši bazen, teniško igrišče idr.
Nekdanjo vilo je dal v večji vrt postaviti ljubljanski trgovec s porcelanom in steklom Franc Kollmann. Ob robu posesti so postavili še stavbo za služinčad. Dokončana je bila verjetno leta 1910 na mestu porušene predhodne stavbe, po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha.
Kollmann je posest zapustil v dobrodelne namene: polovico stavbe je namenil slepim in polovico obubožanim trgovcem. Za izvršitelja je imenoval ljubljansko občino. Ustanovljeni sta bili ustanovi v ta namen s sedežem v Kollmannovi vili, a je občina leta 1940 stavbo prodala na javni dražbi. Slepi so dobili večji prostor ob Langusovi in Jamovi cesti. Po drugi svetovni vojni je bila rožnodolska posest nacionalizirana. Arhitekt Vinko Glanz je leta 1947 zgradbo povsem preuredil, dogradil in razširil za protokolarno namembnost. Njegov stil je bil konservativno nadgrajevanje izhodišč Plečnikove šole. Arhitektura je odlično ohranjena in skrbno vzdrževana. Del apartmajev v nadstropju je bil preurejen. Posodobili so kletno kuhinjo in del pomožnih prostorov. Vilo redno uporabljajo politiki samostojne Slovenije. Pri vhodu v vilo so na pobudo Evgena Bavčarja postavili portretno glavo mecena. Portret je oblikoval Mirsad Begić, slovesna otvoritev je bila 20 aprila 2015.
Vila se občasno omenja kot najprimernejša izbira za predsedniško rezidenco, v kateri bi prebival predsednik republike Slovenije z družino. Za večjo družino je premajhna. Uradni proces za izbiro primerne stavbe v Ljubljani ali v njeni okolici (npr. grad Bokalce) ali za gradnjo morebitne nove rezidence še ni stekel. Predsednik Drnovšek je kot svojo rezidenco občasno uporabljal objekte na Brdu pri Kranju. Prvi si je osebno rezidenco zaželel nekdanji predsednik Danilo Türk. Posledično je postal tarča ostrih kritik. Podobno tematiko je na Festivalu podjetništva na pobudo predsednika kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika omenila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da država neko predsedniško rezidenco potrebuje. Slovenija je sicer ena izmed redkih držav, ki nima predsedniške rezidence.[2]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 18748«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Skrajni čas, da Slovenija dobi svojo 'Belo hišo'? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 11. decembra 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka (7. januar 2012). »Kollmannovo darežljivost prodali na dražbi«. Dnevnik. Pridobljeno 17. julija 2017.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- lokacija na WikiMapia
