Vinko Glanz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vinko Glanz
Portret
Rojstvo31. julij 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2]
Kotor, Kneževina Črna gora[d]
Smrt20. februar 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2] (74 let)
Ljubljana, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Poklicarhitekt

Vinko Glanz [glánc], slovenski arhitekt * 31. julij 1902, Kotor, Črna gora, † 20. februar 1977, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končanem študiju ladjedelstva v Zagrebu je prišel v seminar Jožeta Plečnika na Tehniško fakulteto v Ljubljani in tam leta 1927 diplomiral. Za Plečnika je risal posamezne nagrobnike na Žalah (npr. nagrobnik Korun). Najprej je bil zaposlen pri spomeniškovarstveni službi v Dubrovniku (1930-1941), pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo pa je bil nekaj časa arhitekt banske uprave v Ljubljani. Načrtoval je hotel Jugoslovanski kralj (danes hotel Slovenija[3]) v Rogaški Slatini in modernistično poslopje gimnazije Vič. Po osvoboditvi je bil od leta 1953 gradbeni svetnik pri Izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije. Iz predvojnega obdobja je bolj znan nagrobnik Gregorju Žerjavu na Žalah, po vojni Trubarjev spomenik na Rašici, ki oba kažeta Plečnikov vpliv. Izjemna stavba je ostala gimnazija na Viču v Ljubljani, načrtovana že v tridesetih letih.

Po vojni je načrtoval poslovno-stanovanjske bloke, več reprezentančnih stavb na Brionih, ureditev spomeniškega kompleksa Gramozna jama[4] skupaj s svakom Borisom Kalinom, ki je bil avtor kipa talca. Leta 1951 je zasnoval spomenik Svobode[5] in nekaj drugih spomenikov NOB. Leta 1958 je zasnoval svoje najbolj znano delo, stavbo Ljudske skupščine (danes Državnega zbora Republike Slovenije) v Ljubljani.[6] Bil je vodilni arhitekt prenove dvorca Brdo pri Kranju, ko so ga predelali v protokolarno rezidenco. Leta 1963 je premišljeno dozidal Šeškov dom v Kočevju. V nekdanji telovadnici je sedaj pokrajinski muzej.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]