Vinko Glanz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vinko Glanz
Portret
Rojstvo 31. julij 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Kotor, Kneževina Črna gora[d]
Smrt 20. februar 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (74 let)
Ljubljana, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Poklic arhitekt

Vinko Glanz [glánc], slovenski arhitekt * 31. julij 1902, Kotor, Črna gora, † 20. februar 1977, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končanem študiju ladjedelstva v Zagrebu je prišel v seminar Jožeta Plečnika na Tehniško fakulteto v Ljubljani in tam leta 1927 diplomiral. Najprej je bil zaposlen pri spomeniški službi v Dubrovniku (1930-1941), pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo pa je bil nekaj časa arhitekt banske uprave v Ljubljani. Načrtoval je hotel Jugoslovanski kralj (danes hotel Slovenija[1]) v Rogaški Slatini. Po osvoboditvi je bil od leta 1953 gradbeni svetnik pri Izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije. Iz predvojnega obdobja je znan nagrobnik Gregorju Žerjavu na Žalah, po vojni Trubarjev spomenik na Rašici, ki oba kažeta Plečnikov vpliv. Izjemna stavba je funkcionalistična gimnazije na Viču v Ljubljani, načrtovana že v tridesetih letih.

Po vojni je načrtoval poslovno-stanovanjske bloke, več reprezentančnih stavb na Brionih, ureditev spomeniškega kompleksa Gramozna jama[2], leta 1951 spomenik Svobode[3] in nekaj drugih spomenikov, pogosto skupaj s svakom Borisom Kalinom. Leta 1958 je zasnoval svoje najbolj znano delo, stavbo Ljudske skupščine (danes Državnega zbora Republike Slovenije) v Ljubljani.[4] Bil je vodilni arhitekt prenove dvorca Brdo pri Kranju, ko so ga predelali v protokolarno rezidenco. Leta 1963 je dozidal Šeškov dom v Kočevju.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]