Gramozna jama, Ljubljana
Ljubljana - Gramozna jama | |
 | |
  Geografski položaj v Sloveniji | |
| Lega | vzporedno s Tomačevsko cesto, na zahodnem robu Novih Žal Mestna občina Ljubljana |
|---|---|
| Koordinati | 46°4′30″N 14°31′34″E / 46.07500°N 14.52611°E |
| RKD št. | 342 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 19. avgust 2003 |
Gramozna jama v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Leži nedaleč od Ljubljanskih Žal. Mimo nje poteka Pot spominov in tovarištva.
Gre za simbolno točko krutosti italijanske okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno, kjer je bilo usmrčenih najmanj 185 talcev, mnogi so še neznani. Med njimi je bil tudi slovenski slikar Hinko Smrekar. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo, »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. Talce so pripadniki redne italijanske vojske streljali v Gramozni jami in pri Tomačevem[navedi vir].
Seznam talcev
[uredi | uredi kodo]Italijanski okupatorji so v časnikih in na letakih uradno razglašali izvršitev obsodb:[2]
| Datum | Število talcev |
Talci |
|---|---|---|
| 7. februar 1942 | 1 | Milan Šušteršič |
| 10. marec 1942 | 15 | Franc Babšek, Anton Debevec, Ivan Debevec, Ciril Gabrovec, Ernest Godec, Jakob Krašovec, Franc Letonja, Anton Miklavič, Karel Ogrin, Vinko Ogrin, Alojz Palčič, Mihael Rihar, Martin Tomažin, Franc Vrhovec, Janez Žigman |
| 30. marec 1942 | 3 | Benedik Frakelj, Karel Frangeš, Ivan Zadnikar |
| 28. april 1942 | 6 | Franc Kodrič, Ivan Kramar, Ivan Majcen, Franc Šlajpah, Nikola Tatalovič, Franc Turnšek |
| 1. maj 1942 | 2 | Ernest Eypper, Mirko Gašperlin |
| 11. maj 1942 | 10 | Ivan Fric, Jernej Gasperšič, Ignacij Gregorič, Anton Jaklič, Ferdinand Komarc, Rudolf Rotar, Viktor Rotar, Josip Šeško, Rafael Zakrajšek, Nedelko Zdralovič |
| 12. maj 1942 | 9 | Florijan Gomišček, Viktor Grašič, Stanislav Kerin, Peter Kogoj, Boštjan Pretnar, Anton Stražišar, Alojzij Puterle, Rudolf Sigulin, Zorko Živec |
| 13. maj 1942 | 2 | Jakob Morel, Stanislav Dobrec |
| 15. maj 1942 | 2 | Karl Ahac, Karl Gorjan |
| 16. maj 1942 | 6 | Boris Boc, Franc Kirn, Ivan Kočevar, Anton Mrinc, Maks Pintar, Marjan Sigulin |
| 17. maj 1942 | 5 | Josip Kocijan, Anton Kocman, Viktor Kocman, Alojzij Mesojedec, Anton Vidic |
| 21. maj 1942 | 1 | Tone Tomšič |
| 25. maj 1942 | 2 | Marjan Ambrož, Anton Trento |
| 29. maj 1942 | 6 | Slavo Barbič, Ludvik Fedran, Martin Gornik, Franc Pihlar, Rudolf Kresse, Miroslav Siegel, |
| 2. junij 1942 | 6 | Ivan Klun, Franc Rupert, Aleš Stanovnik, Anton Švajger, Dušan Uderman, Lojze Zajc (Stanislav Rihtarič) |
| 5. junij 1942 | 1 | Jože Novak |
| 7. junij 1942 | 1 | Vinko Dovč |
| 11. junij 1942 | 7 | Jože Cimerman, Maksmilijan Hvalec, Aleksander Matjažič, Franc Murovič, Anton Trtnik, Franc Zelnik, Anton Žerjal |
| 13. junij 1942 | 15 | Radomir Dubrovič, Franc Kastelec, Ivan Kuhar, Josip Lukovski, Lojze Lubej, Luka Mastoševič, Jože Mlakar, Anton Možek, Alojzij Pajk, Dušan Podgornik, Ivan Porenta, Anton Štebi, Josip Toni, Ranko Velebit, Ludvik Velepič |
| 17. junij 1942 | 1 | Ivan Golob |
| 23. junij 1942 | 8 | Bogomil Drnovšek, Lado Grom, Edvin Lenarčič, Ivan Korenčan, Franc Nagode, Edvard Vidmar, Jožef Vidmar, Karol Vilar |
| 23. junij 1942 | 4 | Marjan Jordan, Josip Koračin, Josip Zorn, Ivan Sintič |
| 16. julij 1942 | 6 | Adolf Benčina, Julij Bizjak, Andrej Cetinski, Ivan Grbec, Bogomir Prašnikar, Nikolaj Šteblaj |
| 21. julij 1942 | 8 | Bogdan Jordan, Vinko Moškerc, Marjan Oblak, Vinko Omahen, Josip Simončič, Boris Veber, Ingo Vrščaj, Viki Zakrajšek |
| 7. avgust 1942 | 7 | Živojin Đurković, Pavel Jelovec, Jože Majer, Ivan Novak, Milan Pavšič, Viljem Prijatelj, Anton Škrajner |
| 15. avgust 1942 | 1 | Franc Smerajc |
| 28. avgust 1942 | 1 | Rudolf Medvešček |
| 3. september 1942 | 8 | Slavko Demšar, Ivan Japelj, Janez Jelovšek, Anton Jereb, Antonija Kucler, Jernej Kucler, Anton Merlak, Alojz Vrhovec |
| 29. september 1942 | 4 | Ivan Japelj, Franc Mausar, Anton Rakar, Rajko Skapin |
| 1. oktober 1942 | 1 | Hinko Smrekar |
| 13. oktober
1942 |
24 | Bricelj Franc, Vodnik Viktor, Škerl Josip, Smrekar Bernard, Možina Vincenc, Miklavčič Matej, Kogovšek Valentin, Podgornik Marjan, Romavh Peter, Magdič Pavel, Kresnik inž. Peter, Štepic Mirko, Avbelj Valentin, Prosen Josip, Vadnjal Stanislav, Hanžič Ferdinand, Bezek Anton, Kerpan Ivan, Rožanec Valentin, Petruša Stanislav, Maver Josip, Pezdir Josip, Kogovšek Ivan in Kogovšek Josip. |
| 14. oktober 1942 | 8 | Janko Arnšek, Rudolf Babnik, Branko Božič, Josip Hribar, Vinko Košak, Ciril Nagode, Alojzij Tomažič, Ivan Turk |
| 1. november 1942 | 2 | Valentin Bokalj, Franc Ločnik |
| 6. december 1942 | 2 | Avgust Erjavec, Avgust Jerman |
| 26. december 1942 | 1 | Stanislav Zakrajšek |
| 28. januar 1943 | 6 | Pavel Lamberger, Josip Sadar, Vincenc Snoj, Vincenc Škof, Valenin Petač, Josip Zalaznik |
| 19. februar 1943 | 1 | Janez Lesar |
| 29. marec 1943 | 1 | Ludvik Godec |
| 26. maj 1943 | 1 | Jože Boben |
| 8. julij 1943 | 1 | Rihar Franc |
| 10. julij 1943 | 3 | Anton Potokar, Alojz Simončič, Jože Vampelj |
Spomeniški kompleks
[uredi | uredi kodo]Spomeniški kompleks je leta 1955 zasnoval arhitekt Vinko Glanz in je bil odprt leta 1957.[3] Pri ureditvi so uporabili že leta 1947 odlit kip umirajočega talca, delo Borisa Kalina.
Leta 2003 je bila Gramozna jama, s spomeniškim kompleksom (Glanzovo delo) in spomenikom talcem (Kalinovo delo), razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.[4]
Streljanja v Gramozni jami
[uredi | uredi kodo]V Gramozni jami je okupator ustrelil prvo žrtev 7. februarja 1942, ko je ustrelil mladega fanta Milana Šušteršiča, sekretarja rajonskega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Bežigradom. Obsodilo ga je vojaško vojno sodišče.
Mesec kasneje, 10. marca 1942, so ustrelili v jami šestnajst domačinov iz Bistre in njene okolice, ki jih je vojaško vojno sodišče po krivem obsodilo na smrt zaradi partizanskega napada na železniški most pri Preserju. Ustrelili so: Franca Babška, Antona Debevca, Ivana Debevca, Cirila Gabrovca, Ernesta Godca, Jakoba Krašovca, Franca Letonjo, Antona Miklaviča, Karla Ogrina, Vinka Ogrina, Alojza Palčiča, Mihaela Riharja, Martina Tomažina, Franca Vrhovca, Janeza Žigmana.
30. marca 1942 so ustrelili: Benedika Fraklja, Karla Frangša in Ivana Zadnikarja.
28. aprila 1942 (ob 8. uri) so ustrelili 6 oseb: Tatalovič Nikola (Drežnica, 1909), Turnšek Franc (Vransko, 1910 ), Majcen Ivan (Mokronog 1920), Šlajpah Franc (Mokronog, 1918), Kodrič Franc (Radlje pri Bučki, 1890), Kramar Ivan (Gradec pri Tržišču, 1885).
1. maja 1942 (ob 8. uri) 2 osebi: Eypper Ernest (Ljubljana,1914), Gašperlin Mirko (Ljubljana,1912).
11. maja 1942 (ob 8. uri) 10 oseb: Gregorič Ignacij, Rotar Rudolf, Šmihel Zdralovič Nedeljko, Rotar Viktor, Šmihel Fric Ivan, Zakrajšek Rafael, Seško prof. Josip, Komarc Ferdinand, Jaklič Anton, Gašperšič Jernej.
12. maja 1942 (ob 6.30) 9 oseb: Kerin Stanislav, Grašič Viktor, Sigulin Rudolf, Puterle Alojzij, Stražišar Anton, Kogoj Peter, Gomišček Florijan, Živec Zorko, Pretnar Boštjan.
13. maja so Jakoba Morela (Postojna, 1919) in Stanislava Dorbca (Litija, 1920) ustrelili kot maščevanje za dva ubita okupatorjeva vojaka.
Dne 15. maja so ustrelili talca Karla Ahaca (Ljubljana, 1908) in Karla Gorjana (LjubIjana, 1915) kot maščevanje za izdajalko, ki je bila ubita teden dni prej.
Že naslednji dan, zjutraj 16. maja, so ustrelili šest talcev, ker so partizani od 12. do 14. maja v Zagradcu prijeli štiri okupatorjeve pomagače, napadli blizu Mirne peči potniški vlak in nekoga ranili ter nekje požgali žago. Ustrelili so Maksa Pintarja (Ortnek, 1920), Ivana Kočevarja (Gorica, 1904), Antona Marinca (Rajšelj, 1904), Franca Kirna (Breg pri Borovnici, 1907), Borisa Boča (Celje, 1900) in Marjana Sigulina (Trst, 1919).
17. maja so, kot maščevanje za tri ubite okupatorjeve vojake v Sv. Roku pri Šentvidu ter zaradi aretacije dveh drugih ustrelili Alojza Mesojedca (Zdenska vas,1919), Antona Kocmana (Rogatec, 1910), Josipa Kocijana (Ponova vas, 1922) in Antona Vidca (Mala vas, 1911).
21. maja 1942 je bil ustreljen Tone Tomšič. 25. maja 1942 pa Marjan Ambrož in Anton Trento.
29. maja so kot maščevanje za ubite člane družine Karla Lichtenberga iz Bevk padli Martin Gornik (Gabrovec, 1910), Slavko Barbič (Metlika, 1919), Rudolf Krese (Kočevje, 1921), Ludvik Fedram (Hudo pri Stični, 1919), Franc Pihlar (Rogoznica, 1892) in Miroslav Siegel (Studenci, 1909).
Dne 2. junija so v Gramozni jami ustrelili šest talcev: Franca Rupreta (Ljubljana, 1912), Dušana Udermana (Novo mesto, 1913), Antona Švajgerja (Gradec, 1915), dr. Aleša Stanovnika (Horjul, 1901), Lojzeta Zajca (Stanislava Rihtariča) (Sodražica, 1919), Ivana Kluna (Morava. 1899). Ustrelili so jih, ker v 48 urah niso izsledili »partizanskih elementov« in dveh oboroženih neznancev, ki so ubili tri okupatorjeve sodelavke na Rašici, napadli s strojnicami vlak pri Dobrepolju in v Ljubljani 26. maja ubili profesorja dr. Lamberta Ehrlicha in njegovega sodelavca študenta Viktorja Rojiča.
5. junija 1942 je bil ustreljen Jože Novak, 7. junija 1942 pa Vinko Dovč.
Za smrt Nicola Zita, ki so ga likvidirali ubili borci 1. junija 1942, so italijanski okupatorji zjutraj 11. junija 1942 ustrelili sedem talcev. Za maščevanje so v jami ustrelili: Antona Trtnika (Dobrunje, 1908), Jožeta Cimermana (Dražice, 1922), Franca Muroviča (Kočevje, 1923), Antona Žerjala (Rojan pri Trstu, 1915), Maksimiljana Hvalca (na Holandskem, 1923), Franca Zelnika (Škofljica, 1910) in Aleksandra Matjašiča (LjubIjana, 1923).
13. junija je italijanski okupator maščeval smrt fašistke Arielle Rea, pokrajinske tajnice organizacije kmečkih gospodinj, ki je padla pri bombnem napadu ljubljanskih borcev 10. junija. Pri napadu so bili ranjeni se štirje Italijani. Dne 13. junija so zanjo ustrelili v jami petnajst talcev: inž. Antona Štebija (Ljubljana, 1877), Ivana Porento (Ljubljana, 1896), Alojza Lubeja (Gradovlje, 1900), Dušana Podgornika (Ljubljana, 1898), Antona Mozka (Kot pri Igu, 1911), inž. Ranka Velebita (Fiavne Rase, 1916), Radomirja Dubrovico (Dolsko, 1924), Alojza Pajka (Višnja gora, 1909), Jožeta Mlakarja (Dobrunje, 1905), Ludvika Velepiča (Trst, 1911), Josipa Lukoverskega (Kočevje, 1922), Ivana Kuharja (Ljubljana, 1921), Franca Kastelica (Zalog, 1921), Luko Matoševiča (Travnik, 1913) in Josipa Tonija (Lanišče, 1923).
17. junija 1942 je padel Ivan Golob. 23. junija 1942 so padli: Bogomil Drnovšek, Lado Grom, Edvin Lenarčič, Ivan Korenčan, Franc Nagode, Edvard Vidmar, Jožef Vidmar, Karol Vilar. 23. junija 1942 so padli: Marjan Jordan, Josip Koračin, Josip Zorn, Ivan Sintič. 16. julija 1942 so padli: Adolf Benčina, Julij Bizjak, Andrej Cetinski, Ivan Grbec, Bogomir Prašnikar, Nikolaj Šteblaj.
Za ubitega gestapovska agenta Alojzijo in Petra Bissiac iz Rožne ulice v Ljubljani so italijanski okupatorji 21. julija v jami ustrelili osem talcev: Vinko Mojškerc (Zgornji Kašelj, 1902), Bogdan Jordan (Ihan, 1917), Ingo Vreščaj (Trst, 1909), Josip Simonič (Ljubljana, 1903), Vinko Omahen (Ljubljana, 1918), Boris Veber (Ljubljana, 1917) in Viki Zakrajšek (Ljubljana, 1918).
7. avgusta 1942 so v jami ustrelili sest obsojencev, ki so jih aretirali v začetku marca 1942: Živojina Đurkovića, Pavla Jelovca, Jožeta Majerja, Ivana Novaka, Milana Pavšiča, Viljema Prijatelja, Antona Škrajnerja.
5. avgusta 1942 je padel Franc Smerajc, 28. avgusta 1942 pa Rudolf Medvešček. 3. septembra 1942 so padli: Slavko Demšar, Ivan Japelj, Janez Jelovšek, Anton Jereb, Antonija Kucler, Jernej Kucler, Anton Merlak, Alojz Vrhovec.
Dne 29. septembra so v jami za ubitega agenta italijanske javne varnosti Josipa Habjana ustrelili štiri talce. Ustrelili so: Franca Mausarja (Notranje gorice, 1891), Antona Rakarja (Breginj, 1895), Ivana Japlja (Vnanje gorice, 1904), in Rajka Škapina (Ljubljana, 1906).
Na podlagi odloka z dne 15. julija 1942 (smrt vsakomur, pri katerem so najdeni ponarejeni dokumenti, orožje ali, da bi kadarkoli sodeloval z okupatorjevim nasprotnikom) so 1. oktobra v jami ustrelili akademskega slikarja Hinka Smrekarja.
13. okt. 1942 ob 17.30 je italijanski okupator ustrelil 24 oseb: Bricelj Franc, Vodnik Viktor, Škerl Josip, Smrekar Bernard, Možina Vincenc, Miklavčič Matej, Kogovšek Valentin, Podgornik Marjan, Romavh Peter, Magdič Pavel, Kresnik inž. Peter, Štepic Mirko, Avbelj Valentin, Prosen Josip, Vadnjal Stanislav, Hanžič Ferdinand, Bezek Anton, Kerpan Ivan, Rožanec Valentin, Petruša Stanislav, Maver Josip, Pezdir Josip, Kogovšek Ivan in Kogovšek Josip.
Za ubitega Kazimira Kukoviča pa je italijanski okupator 14. oktobra, ustrelili osem talcev: Cirila Nagodeta (Rovte, 1911), Rudolfa Babnika (Ljubljana, 1909), Ivana Turka (Dobravice, 1908), Josipa Hribarja (Dolga vas,1921), Alojzija Tomažiča (Gorenja vas pri Kranju, 1912), Branka Božica (Celje, 1922), Janka Arnška (Ljubljana, 1916) in Vinka Košaka (Ljubljana, 1903).
Do konca 1942 so v Gramozni jami ustrelili se pet posameznikov: obsojence vojaškega vojnega sodišča in se eno osebo, ker so pri njej našli Slovenskega poročevalca in Radio vestnik OF. 1. novembra 1942 sta padla: Valentin Bokalj in Franc Ločnik. 6. decembra 1942: Avgust Erjavec in Avgust Jerman., 26. decembra 1942 pa je padel Stanislav Zakrajšek.
Zadnje talce so italijanski okupatorji ustrelili 28. januarja 1943, ko so jih v Gramozni jami ustrelil šest za svojega Antona Martinjaka iz Kozarij. To so bili: Pavel Lambergar (Dobrunje, 1923), Vincenc Snoj (Mala vas, 1911), Vincenc Škof (Ljubljana, 1916), Josip Sedar (Žužemberk, 1913), Josip Zalaznik (Ljubljana, 1914) in Valentin Petač (Smlednik, 1889). Zadnjega talca Petača, so italijanskemu okupatorju predali belogardisti iz Polja pri Ljubljani.
Nemški okupator je po zasedbi Ljubljane septembra 1943 nadaljeval s streljanjem talcev. Padli so: Janez Lesar, Ludvik Godec, Jože Boben, Rihar Franc, Anton Potokar, Alojz Simončič, Jože Vampelj.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 342«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Časopis za slovensko krajevno zgodovino str. 157, Letnik II, Zvezek 3, Ljubljana 1954
- ↑ Zurnal24.si - Ukradli kip talca
- ↑ Uradni-list.si - Sklep o razglasitvi Gramozne jame v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena
.svg){kind=small}