Hribarjeva vila
| Hribarjeva vila | |
|---|---|
  Lega na zemljevidu Ljubljane | |
| Splošni podatki | |
| Tip | vila |
| Lokacija | Rožna dolina, Ljubljana |
| Naslov | Cesta 27. aprila 47 |
| Koordinati | 46°3′11″N 14°29′10″E / 46.05306°N 14.48611°E |
| Dokončano | 1912 |
| Prenovljeno | 1934 |
| Lastnik | Mestna občina Ljubljana |
| Ekipa za obnovitev | |
| Arhitekt | Josip Costaperaria |
Vila Zlatica | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 14659 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 5. januar 2018 |
Hribarjeva vila ali vila Zlatica je meščanska vila, ki stoji ob južnem vznožju Rožnika v ljubljanskem predelu Rožna dolina. Nekdanjo vilo ljubljanskega župana Ivana Hribarja so po prenovi preuredili v muzej, v njej je tudi sedež Foruma slovanskih kultur.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Stavba je bila zgrajena leta 1912 v takratnem naselju poštnih uradnikov. Vilo je za investitorja Leopolda Klepca zgradil stavbenik Jakob Acceto po načrtih iz leta 1909 kot klasično zasnovano enonadstropno najemniško večstanovanjsko vilo s secesijskimi prvinami in obdajajočim vrtom. Šest let kasneje jo je odkupil ljubljanski župan Ivan Hribar in jo dal leta 1934 obnoviti ter dozidati.[3] Po svoji hčerki Zlati jo je poimenoval Zlatica.[4] Prvi poseg k vili je bilo povečanje parcele z nakupom sosednjega zemljišča, kjer je bil velik sadovnjak. Leta 1933 je Hribar vilo povečal za dva prizidka na vzhodni strani. K sodelovanju je povabil znanega arhitekta Josipa Costaperario. Zadnji poseg, ki ga je izvedla družina Hribar, je bila gradnja bunkerja leta 1940.[5]
Objekt je podedovala Zlata Hribar (1913–2000), ki ga je oporočno zapustila državi, da bi bil v njej urejen Hribarjev muzej. Ministrstvo za kulturo deset let ni našlo sredstev ne za obnovo ne za vzdrževanje, zato je država vilo leta 2010 prenesla na Mestno občino Ljubljana (MOL). Ta je poskrbela za osnovno vzdrževanje, ki je preprečilo nadaljnje propadanje, nato pa se odločila za obnovo.[6] Vilo so prenavljali med letoma 2016 in 2021, z namenom ohranjanje kulturne dediščine, ki ima danes simbolno vrednost kulturnega spomenika lokalnega pomena.[7]
O naložbi, delitvi prostorov in stroškov Vile Zlatice so se s tripartitno pogodbo dogovorili Mestna občina Ljubljana, občinski zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), ki upravlja muzeje v občinski lasti, ter Forum slovanskih kultur, in sicer po naslednjem ključu:
- MGML: stroški investicijskega vzdrževanje, stroški stalne razstave in stroški občasnih razstav,
- Forum slovanskih kultur: stroški tekočega vzdrževanja, zaposlenih, izvedbe programa – razstav, izvedbe vodstev, izvedbe pedagoškega programa.
Gradbeni del projekta je bil vreden 1,74 milijona evrov.[8]
Muzejski prostor
[uredi | uredi kodo]Prenovljena vila je bila odprta maja 2021.[9] V njej so hranjeni stavbno pohištvo in vsi leseni elementi, parket, lončene peči, teraco, kovinski elementi in stenske poslikave.[10] Pritličje vile je namenjeno dogodkom in razstavam, ki jih pripravljata MGML in Forum slovanskih kultur, v prvem nadstropju pa je prikazano nekdanje meščansko življenje v Ljubljani, pri čemer je uporabljeno originalno pohištvo Hribarjevih, ki je bilo pred tem shranjeno v depojih MGML. Del tega pohištva je muzej v preteklosti kupil, del pa ga je podarila Hribarjeva hči Zlatica.[2] Oživitev ambientov knjižnice in družinske sprejemnice domovanja družine Hribar s postavitvijo stalne razstave pomeni uresničitev zadnje volje Zlatice Hribar in poklon dediščini njenega očeta.[10]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14659«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 G, P. »Sprehod skozi prenovljeno Vilo Zlatica, nekdanje domovanje Ivana Hribarja«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. oktobra 2025.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14659«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Rozman, Viktorija (4. februar 2012). »Vila Zlatica še čaka svoj čas«. Delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2017. Pridobljeno 22. junija 2017.
- ↑ Žmuc, Irena (1997). "Homo sum": Ivan Hribar in njegova Ljubljana. Ljubljana: Mestni muzej. COBISS 71369984.
- ↑ Valenčič, Darja (21. junij 2017). »Z darilom Hribarjeve hčerke delali kot svinja z mehom«. Dnevnik. Pridobljeno 22. junija 2017.
- ↑ https://www.fsk.si/sl/vila-zlatica/
- ↑ »Vila Zlatica: Prenova bo končana v začetku leta 2021«. www.dnevnik.si. 19. september 2020. Pridobljeno 23. oktobra 2025.
- ↑ »Prenovljena Hribarjeva Vila Zlatica je odprla svoja vrata«. mgml.si. Pridobljeno 23. oktobra 2025.
- 1 2 »Vila Zlatica«. Visit Ljubljana. Pridobljeno 23. oktobra 2025.
