Forum slovanskih kultur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Forum slovanskih kultur
Forum slovanskih kultur.jpg
OkrajšavaFSK
Nastanek30. 9. 2004
UstanoviteljVlada Republike Slovenije
Tipneprofitna nevladna organizacija
Kraj
  • Cesta 27. aprila 47, 1000 Ljubljana

Forum slovanskih kultur (FSK) je mednarodna neprofitna in nevladna ustanova, ki jo je ustanovila vlada Republike Slovenije. Forum slovanskih kultur je bil ustanovljen v skladu z Zakonom o ustanovah in 16. člena Akta o ustanovitvi Foruma Slovanskih kultur.[1] Dne 30. 9. 2004 je Ministrstvo za kulturo RS izdalo soglasje k Aktu o ustanovitvi Mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur.[1]

Prve ideje oz. pobude za ustanovitev Foruma slovanskih kultur segajo v leto 2001 čas Bush-Putin[2] ter v leto 2002 z vstopom nekaterih slovanskih držav v Evropsko unijo. Decembra istega leta so se na Brdu pri Kranju v Sloveniji, na pobudo tedanje slovenske ministrice za kulturo, neformalno srečali ministri za kulturo slovanskih držav in sklenili skupno izjavo o medsebojnem sodelovanju z mednarodnimi ustanovami na področju kulture v najširšem pomenu.

Od leta 2004 v okviru FSK sodeluje in deluje trinajst slovanskih držav: Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Hrvaška, Severna Makedonija, Poljska, Rusija, Slovaška, Srbija in Ukrajina. S pomočjo katerih ustanova obnavlja, širi in krepi kulturne vezi med slovanskimi narodi na področju umetnosti in kulture, izobraževanja in znanosti ter kulturnega turizma.[3] Z namenom in ciljem po združevanju, promociji slovanske dediščine in gradnjo medkulturnega dialoga v globalnem kulturnem prostoru, FSK vzpostavlja vezi z več kot 565 kulturnimi institucijami, 25 ministrstev za kulturo, zunanje zadeve, gospodarstvo in turizem, 250 muzejev ter s projektom 100 slovanskih romanov 216 avtorjev, prevajalcev in pisateljev.[4] S sodelovanjem le-teh, forum udejanja in vzpostavlja svojo iniciativo, spoštovanje različnosti, enakopravnosti in mednarodno kulturno in umetniško prepoznavnost z različnimi projekti in partnerstvi.

Partnerstva[uredi | uredi kodo]

FSK je od leta 2014 v tesni partnerski povezavi z Evropsko muzejsko akademijo (EMA). EMA je prostovoljno društvo muzejskih strokovnjakov iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij, združenih za napredovanje muzeološkega znanja.[5] Akademija v svojih nazorih podpira vlogo sodobnega muzeja kot stičišča in foruma za razvoj znanstvene razprave, ustvarjalnosti, socialne kohezije in kulturnega dialoga, ki delujejo po načelih antologije nizozemskega muzeologa Kennetha Hudsona (1916-1999), ki se je zavzemal za razširitev in delitev muzeološkega znanja med mlajše generacije muzejskih in kulturnih delavcev. Njegove vrednote in muzeološke misli so leta 2017 skupno predstavili v knjigi: A Tiger in a Museum is not a Tiger: An anthology of the thoughts of Kenneth Hudson (1916-1999).[6]

FSK, EMA in Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije pod skupnimi partnerstvi prirejajo izobraževalni program v prizadevanju za izboljšanje kakovosti muzejskih storitev in muzeološkega diskurza na evropski ravni s projektom – Mednarodna poletna šola muzeologije, ki poteka znotraj znanstvenega-raziskovalnega centra Piranova.

Ostala partnerstva s FSK[uredi | uredi kodo]

  • FSK centri: Beograd, Radlje ob Dravi in Moskva
  • EMA: Mednarodna poletna šola muzeologije, Mednarodni kolokvij Piranova in Nagrada Živa
  • Univerza na Primorskem – Fakulteta za humanistiko: Mednarodna poletna šola muzeologije in Mednarodni kolokvij Piranova
  • Intermuseum: mednarodni muzejski festival v Rusiji
  • Mednarodni kulturni forum v St. Peterburgu: mednarodni kulturni forum
  • Pot pisateljic: posvečeno pisateljicam s preloma 19. in 20. stoletja. V središče postavlja literaturo in življenjske zgodbe, ki so zaznamovale boj za človekove in ženske pravice na začetku 20. stoletja.
  • Sa(n)jam knjige u Istri: knjižni sejem v Puli - Slovanski vrt (Slavenski đardin)
  • Museum in short: evropski natečaj in arhiv produkcije kratkih filmov o muzejih.

Projekti[uredi | uredi kodo]

100 slovanskih romanov[uredi | uredi kodo]

Eden prvih in najpomembnejših projektov, je založniški, mednarodni literarni in kulturni projekt sodobne slovanske književnosti »Sto slovanskih romanov«, ki je nastal leta 2006. Projekt teži k vzajemnem seznanjanju z literaturo in kulturo slovanskega sveta in k spodbujanju medsebojnega prevajanja ozaveščanja slovanskih literarnih in kulturnih del. S svojim delovanjem tke tesne vezi med slovanskimi pisatelji, prevajalci in bralci.

V projektu sodeluje 108 pisateljev in pisateljic, 53 prevajalcev in prevajalk ter 7 slovanskih založb: Arhipelag (Srbija), Društvo slovenskih pisateljev, Litcentrum (Slovaška), Odprti kulturni forum (Črna gora), Rudomino – Vseruska državna knjižnica za tujo literaturo (Ruska federacija), Sandorf (Hrvaška), Slovo in Makedonska reč (Makedonija).[7]

Doslej je v sklopu literarnega programa izdanih 83 knjig iz 9 držav partneric: Belorusija, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Severna Makedonija, Rusija, Slovaška, Slovenija in Srbija.

Projekt Sto slovanskih romanov, je z evropskim prevodnim knjižnim projektom Slawa v sodelovanju s programom EU Ustvarjalna Evropa stopil korak dlje, z angleškimi in portugalskimi prevodi slovanskih izbranih romanov seznani slovansko literaturo tudi z neslovanskim svetom.

Objavljeni romani v zbirki Slawa[uredi | uredi kodo]
  • Drago Jančar: Posmehljivo poželenje (Deseo debochado)
  • Anton Baláž: Taborišče padlih žensk (The Camp of Fallen Women)
  • Dimitar Baševski: Vodnjak (The Well)
  • Laslo Bašković: Madonin nakit (Madonna’s Jewels)
  • Jani Virk: Zadnja Sergijeva skušnjava (The Last temptation of Sergij)

Nagrada Živa[uredi | uredi kodo]

Živa je nagrada za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik v slovanskih državah.

Nagrada ki letno poteka že od leta 2012,  je namenjena priznavanju odličnosti v sektorju varovanja, ohranjanja in prezentacije premične in nepremične kulturne dediščine.[8] Njena načela in nazori so oživčiti ustvarjalnost slovanskih kultur in povezati slovanske kulture in jih umestiti v globalni kulturno-družbeni kontekst. Tako nagrada nosi pomembno vlogo nadnacionalne kulturne platforme, ki s svojim delovanjem spodbuja komunikacijo, izmenjavo idej in izkušenj. S tekmovalnostjo kulturnih ustanov pa spodbudi odličnost, inovativnost in ustvarjalnost na področju muzeologije in odličnosti v sektorju premične in nepremične dediščine.[9]

Za nagrado Živa se je do leta 2021 potegovalo že 117 muzejev iz 13 slovanskih držav.

Nagrajenec nagrade Živa katerega določi žirija, ki je sestavljena iz 13 muzejskih strokovnjakov iz slovanskih držav in Evropske muzejske akademije (EMA), prejme skulpturo v podobi slovanske boginje Žive, katere avtorica je priznana slovenska umetnica Ljubica Ratkajec Kočica.  

Člani žirije[uredi | uredi kodo]
  • Biljana Brajović (Črna gora): Center za konzervacijo in arheologijo Črne gore
  • Ekaterina Djoumalieva (Bolgarija): Ministrstvo za kulturo Bolgarija
  • Pavel Douša (Češka): Nacionalni muzej poljedelstva
  • Irina Duksina (Rusija): Državni muzej in razstavni center ROSIZO
  • Dirk Houtgraaf (Nizozemska): EMA
  • Neda Knežević (Srbija): Muzej Jugoslavije
  • Lidija Nikočević (Hrvaška): Etnografski muzej Istre
  • Gordan Nikolov (Severna Makedonija): Muzej Republike Severne Makedonije
  • Branislav Panis (Slovaška): Nacionalni muzej Slovaške
  • Andreja Rihter (Slovenija): Forum slovanskih kultur
  • Eleftheria Elia Vlachou (Grčija): EMA
  • Sarita Vujković (Bosna in Hercegovina): Muzej sodobne umetnosti Republike Srbske
  • Karolina Nina Zdravič Polič (Slovenija): Slovenski etnografski muzej

Podelitev nagrade je doslej potekalo v Skopju - Severna Makedonija (2014), Sankt Peterburgu - Ruska federacija (2015), Zadru - Hrvaška (2016), na Bledu - Slovenija (2017), v Pragi - Češka republika (2018) in Baru - Črna gora (2019).[10]

Nagrajenci nagrade Živa za najboljši slovanski muzej[uredi | uredi kodo]
  • 2014: Galerija Matice srbske, Novi Sad/Srbija 
  • 2015: Državni spominski in naravni rezervat »Muzej Leva Tolstoja«,  Jasna Poljana/Rusija
  • 2016: Cricoteka, Center za dokumentacijo umetnosti Tadeusza Kantorja, Krakov/Poljska
  • 2017: Slovenski planinski muzej, Mojstrna/Slovenija
  • 2018: Muzej emigracij v Gdyni, Gdynia/Poljska[11] 
  • 2019: Državni muzej politične zgodovine Rusije, St. Peterburg/Rusija[10]
Nagrajenci nagrade za najboljši kulturni in naravni spomenik[uredi | uredi kodo]
  • 2018: Muzej Kizhi, Otok Kizhi/Rusija
  • 2019: Trdnjava herojev Bres, Brest/Belorusija[10] 

Piranova[uredi | uredi kodo]

Znanstveno-raziskovalni center, ki deluje pod vodstvom Foruma slovanskih kultur v sodelovanju z Evropsko muzejsko akademijo (EMA) in Univerzo na Primorskem – Fakulteta za humanistične študije. Center deluje na področju raziskovanja in usposabljanja ključnih akterjev, na področju evropske materialne in nematerialne dediščine ter kulturnih politik.[12] V sklopu izobraževanja Piranova vzporedno potekata še multimedijski muzejski projekt Museums in short in Mednarodna poletna šola muzeologije.

Museums in short[uredi | uredi kodo]

Evropski natečaj in arhiv produkcije kratkih filmov o muzejih.[13] Projekt pripravlja Forum slovanskih kultur v sodelovanju z Muzejem industrije, Evropsko muzejsko akademijo (EMA), »Fondazione Brescia Musei«, International council of museums (ICOM) Italija in s Kino Nuovo Eden. Namen predstavljenih kratkih dokumentarcev, animiranih filmov, napovednikov in vizualnih instalacij, je krepitev komunikacije z muzeji ter hkrati ozaveščanje in nagovarjanje širše javnosti o vlogi muzejev v sodobni družbi. Prav tako so prezentirane video vsebine namenjene promociji muzejev, katere se uporabljajo na stalnih ali začasnih razstavah. Nagrada za najboljši kratek muzejski film je že dvakrat potekal v Piranu znotraj projekta Piranova.[14]

Mednarodna poletna šola muzeologije[uredi | uredi kodo]

Mednarodna poletna šola muzeologije svoje začetke beleži že od leta 2006. Sprva je imela svoj sedež v Celju v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje, danes pa deluje v Piranu pod okriljem Fakultete za humanistične študije - Univerze na Primorskem in Foruma slovanskih kultur. Cilj Mednarodne poletne šole muzeologije je izmenjava mnenj, spoznanj ter praks na področju muzeologije med študenti in strokovnjaki tega področja.[15]

Transformacije[uredi | uredi kodo]

Projekt Transformacije, ki je bil zasnovan leta 2018 združuje izbrane modne kreatorje iz Slovenije, Srbije, Rusije, Bolgarije in Slovaške, kateri pod kuratorskim vodstvom Jožice Brodarič predstavljajo svoje vizije in kolekcije modnih oblačil. Navdih modnih kreacij črpajo iz kulturne dediščine matičnih držav in tako slovanske oblačilne tradicije predstavijo v posodobljeni luči moderni kreacij v globalnem kontekstu sodobne ustvarjalnosti. Cilj projekta je oživeti in promovirati sodobno slovansko ustvarjalnost in kreativnost skozi modo ter jo umestiti v širši okvir evropskega modrega in kulturnega dogajanja.[16]

Do sedaj projekt sestavljajo naslednje kolekcije:

  • Spirit - Nikolay Bozhilov, Bolgarija
  • Srebrni prstan - Galina in Nikolaj Birjukova, Rusije
  • Luchneo - Nevena Ivanović, Srbija
  • Retrotopia - Andre Pojezdálova, Slovaška
  • Eggomania - Jelena Proković, Slovenije[17]

Skupaj[uredi | uredi kodo]

Projekt povezovanja in sodelovanja državnih arhivov slovanskih držav, katere namen je povezovanje države in nacionalne arhivske službe. Cilj je skupni pristop k digitalizaciji arhivskega gradiva iz obdobja prve svetovne vojne v slovanskih državah. Na podlagi univerzalnega sistema hranjena gradiva, državni arhivi na koncu konference izdajo skupni katalog skupnih razstav. Prva razstava in katalog s sodelovanjem z Arhivom Srbije, sta bila zasnovana leta 2013 na drugi mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Slavic Capitals in 2D.[18] Tematika in vsebina temelji na dediščini držav v času socializma.[19] Na zadnji oz. tretji mednarodni konferenci pa so arhivi slovanskih držav skupno pristopili k pripravi kolektivne razstave in kataloga na temo Women and the great War oz. Ženske in velika vojna. Razstave so bile na ogled na sedežu UNESCO v Parizu.

S Slovani za mizo[uredi | uredi kodo]

Projekt S Slovani za mizo je prezentacija izbranih in značilnih jedi trinajstih slovanskih držav. Cilj projekta je predstavitev prehranske kulturne dediščine in skupne kulinarične identitete Slovanov. S Slovani za mizo, je hkrati knjiga 39 receptov slovanskih kuhinj in razstava fotografij predstavljenih jedi. Knjiga katere avtor je dr. Janez Bogataj, je leta 2016 prejela gurmansko nagrado Best in the world - gourmand world cook-book award.[20] Razstave projekta pa so doslej potekale v Milanu, v času svetovne razstave EXPO 2015, v Moskvi v hotelu Ritz, v FSK centru v Radljah ob Dravi in na Mednarodnem knjižnem sejmu v Pekingu.[21]

Knjiga je izšla v sodelovanju s številnimi sodelavci, partnerji, avtorji in vsemi trinajstimi veleposlaništvi slovanskih držav v Sloveniji.

Prostori in Vila Zlatica[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Hribarjeva vila

Forum slovanskih kultur ima sedež na Cesti 27. aprila 47 v prenovljeni Vili Zlatica v Rožni dolini. Vila Zlatica ali Hribarjeva vila je bila last ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851–1941), ki se je v 19. stoletju močno zavzemal za povezovanje slovanskih kultur. Objekt je bil zgrajen leta 1910 za poštnega uradnika Leopolda Klapca, leta 1918 pa jo je kupil Ivan Hribar.

Prenova prostorov leta 2016 je potekala v skladu s smernicami konzervatorskega načrta, ki ga je leta 2016 pripravil Konservatorski restavratorski atelje Šentjošt katerega je naročila Mestna občina Ljubljana. Glavni razlog za obnovitev same Vile Zlatice (2016-2019), je ohranjanje kulturne dediščine, ki ima danes simbolno vrednost kulturnega spomenika lokalnega pomena.[22]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ur. list RD, št. 115/2004
  2. "Forum of Slavic Cultures International Foundation".
  3. "Otvoritev 31. mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani".
  4. Rihter, Andreja (2019). Our 15!. Ljubljana: International foundation - Forum of Slavic Cultures. str. 10. COBISS 300195584. ISBN 978-961-94672-1-3.
  5. "European Museum Academy". European Museum Academy. Pridobljeno dne 19.10.2021.
  6. Massimo, Negri (2017). A Tiger in a Museum is not a Tiger: An anthology of the thoughts of Kenneth Hudson (1916-1999). Ljubljana: Forum of Slavic Cultures and European Museum Academy. ISBN 978-961-94274-1-5.
  7. Rihter, Andreja (2019). Poročilo 2019 mednarodne ustanove - Forum slovanskih držav (FSK). Ljubljna: Mednarodna ustanova FSK.
  8. "Forum slovanskih kultur - Nagrada Živa".
  9. Houtgraaf Dirk, Negri Massimo (2020). Developing exhibitions: there is a method in this madness. Zwolle: European Museum Academy & Waanders Publishers. ISBN 9789462623064.
  10. 10,0 10,1 10,2 Rihter, Andreja (2019). Živa Award for the Best Slavic Museum. Ljubljana: International Foundation - Forum of Slavic Cultures. COBISS 301760768. ISBN 978-961-94672-4-4.
  11. "FSK nagrado Živa za najboljši slovanski muzej podelil Muzeju emigracij iz poljske Gdynie".
  12. "Piranova".
  13. "Museums in short". www.museumsinshort.eu. Pridobljeno dne 2021-10-22.
  14. "Podelitev mednarodnih nagrad Museums in short v Piranu".
  15. "Mednarodna poletna šola muzeologije".
  16. "Outsider - transformacije".
  17. "FSK - Transformacije".
  18. Rihter, Andreja (2013). Slavic Capitals in 2D: History of Slavic Capitals Through the Archival Materials. Ljubljana: Forum of Slavic Cultures. ISBN 978-961-92433-4-3.
  19. Peršić Miroslav, Rihter Andreja (2013). Heritage of Socialism: Architecture, Urbanism and Art. Beograd: Archives of Serbia and Forum of Slavic Cultures.
  20. "Gourmand awards - winners 2016".
  21. Bogataj, Janez (2017). S Slovani za mizo: Bogastvo okusov slovanskih kuhinj. Ljubljana: Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur. ISBN 978-961-94006-7-8.
  22. https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/KONSERVATORSKI-NACRT-01-KN-Vila-Zlatica-mapa-1-analiticni-izvedbeni-del.pdf