Golovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zahodni del Golovca, pogled z Ljubljanskega gradu

Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane z najvišjim vrhom Mazovnik (450 m). Predstavlja nadaljevanje Šišenskega hriba (Rožnik) in Grajskega griča ter je sestavni del Posavskega hribovja. Golovec je v večini zgrajen iz paleozojskih glinovcev, peščenjakov in laporjev. Preko Golovca sta v smeri sever - jugozahod (preko Črnega vrha - 443 m) speljana tudi Pot spominov in tovarištva in vozna makadamska cesta London - Spodnja Hrušica. Na Golovcu izvira več potokov. Dva največja, Bizoviški in Dolgi potok se izlivata v Ljubljanico. Nekdaj je bila vzpetina večinoma gola, porasla s travo (odtod izhaja njeno ime), načrtno pogozdovanje pa se je pričelo po letu 1890. V času rimske Emone (2. stoletje n. št.) je bil z Golovca v naselbino speljan vodovod.

Dostopi[uredi | uredi kodo]

Na Golovec vodi veliko poti. S severne strani se lahko nanj odpravimo iz Štepanjskega naselja (mestne avtobusne linije št. 5, 9, 13), Hrušice ali Bizovika (mestni avtobusni liniji št. 24 in 28); z južne strani pa iz Rakovnika ali Rudnika (mestne avtobusne linije št. 3, N3, 3B, N3B in integrirana linija 3G).

Najbližje izhodišče iz centra mesta so Poljane na zahodni strani vzpetine. Tu Golovec ločita od mesta Gruberjev kanal, preko katerega vodita dva mostova, in Hradeckega cesta. Od nje se odcepi Pot na Golovec in se po slabem kilometru konča pri astronomskem geofizikalnem observatoriju, ki tam deluje od leta 1958.

Preko Mazovnika se je mogoče po pešpoti podati vzhodno do vasi Orle.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]