Ljubljanska kronika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kronološki prikaz dogajanj današnjega glavnega mesta Slovenije Ljubljane

pred 1000[uredi | uredi kodo]

  • Mostišča na Ljubljanskem barju. Prva naselbina že konec 2. tisočletja pred našim štetjem (žarna grobišča).
  • 15. Naselbina je bila povzdignjena v kolonijo z imenom Iulia Emona tribu Claudia (volilno okrožje Klavdija). Postala je upravno središče gornjega Posavja.
Emonski meščan
  • 238. Prvo razdejanje Emone ob prehodu čet Maksimina Tračana. Emonski meščani so takrat sami delno požgali in porušili mesto, nakar so se začasno umaknili. Kot rimski državljani so ubogali ukaz senata, ki ni priznal Maksimina za cesarja.
  • 242. Sv. Maksim je bil ustoličen za emonskega škofa.
  • 403-408. Prehod Zahodnih Gotov pod Alarihom.
  • 451-452. Vdor Atilovih Hunov, ki so mesto razdejali in požgali.
  • 535-536. Po veliki ekspoloziji vulkana Krakatau (Indonezija) se ves svet za nekaj let zagrne v mrak - tudi slovenska dežela...
  • okoli 580. S krčenjem Rima so se prebivalci Emone umaknili proti zahodu, zlasti na Istrsko obalo (širše območje današnjega Novigrada). Kraj na mestu nekdanje Emone se imenuje Gradišče in Mirje.

12. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • okoli 1120 Prva omemba Ljubljanskega gradu oz. grajskega griča.
  • 1144. Prva omemba Ljubljane z nemškim imenom Laibach.
  • 1146. Omemba Ljubljane z imenom Luwigana. V starih listinah je črka w včasih zapisana tudi namesto črke b in črka g namesto j, tako da bi lahko prvotno ime tudi prebrali Lubijana. (po zapisih Janeza Menarta).
  • okoli 1200. Ljubljana je od Spanheimov dobila tržne pravice (Stari trg).

13. stoletje[uredi | uredi kodo]

14. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • 1370. Sklepanje miru med Benečani in Habsburžani. Po dolgotrajnih pogajanjih so Habsburžani odstopili Trst, ki je ostal pod beneško oblastjo do leta 1382..

15. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • 1415. Prvič pridejo pred Ljubljano oddelki Turške vojske-roparjev iz Bosne.
  • 1435. Oboroženci Celjskega grofa Ljubljančanom zaplenijo 300 glav živine,vendar je ne uspejo prepeljati čez Savo.
  • 1442. Celjski grof Ulrik oblega Ljubljano, vendar je obramba zdržala.
  • 1461. Ustanovitev ljubljanske škofije (povečala se je cerkvena upravna moč mesta).
  • 1469. Turki so ponovno pred Ljubljano.
  • 1471. Turki se ponovno pojavijo s tremi oddelki pred Ljubljano, udarijo v tri smeri in uplenijo velik plen.
  • 1473. Turki so pred Ljubljano vendar je močno utrjena in pripravljena.
  • 1476. Turki obidejo Ljubljano, ropajo pa po okolici.
  • 1484. Postavljena je mestna hiša.
  • 1489. Cesar Friderik III. ljubljanskim čolnarjem prvič potrdi pravice in svoboščine.
  • 1492. Turki so zadnjič pred Ljubljano in ne uspejo.

16. stoletje[uredi | uredi kodo]

Primož Trubar
  • 1549. Cesar Ferdinand I. potrdi red plovbe po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane. Proti jugu so vozili predvsem žita in železo, na sever pa južne pridelke in sol.
  • 1566. Ljubljana dobi privilegijsko knjigo; na enem mestu so zbrani vsi dotedaj podeljeni privilegiji (Ljubljana ima tako med slovenskimi celinskimi mesti najvišje razvito avtonomijo).
  • 1597. Prihod jezuitov. Močna protireformacija, ko so morali številni tedanji meščani vseh stanov zapustiti Ljubljano. (Primož Trubar).

17. stoletje[uredi | uredi kodo]

Valvasor

18. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • 1701. Ustanovljena je bila Academia philharmonicorum.
  • 1718. Skupni ceh čolnarjev na Ljubljanici se razdeli v dve bratovščini, v Bratovščino velikih čolnarjev in Bratovščino malih čolnarjev in si izdelajo vsak svoje bandero- hranijo jih v Trnovski župni cerkvi.
  • 1758, 3. februar. V Šiški se je rodil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik.
Valentin Vodnik
  • 1765. Zgrajeno je bilo prvo ljubljansko gledališče.
  • 1772. Pričetek gradnje Gruberjevega prekopa. Namen gradnje prekopa je bilo odvajanje poplavne vode Ljubljanice mimo Ljubljane in pospešeno osuševanje Barja. (Dokončan 1780).
  • 1789. Premiera prvega slovenskega odrskega dela: Linhartova Županova Micka.

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • 1821. Kongres Svete Alianse v Ljubljani.
  • 1849, 16. septembra. Prihod prve lokomotive v Ljubljano.
  • 1851. Rojen Ivan Hribar (1851-1941), slovenski politik in domoljub. Kot ljubljanski župan je veliko storil za razvoj Ljubljane. Ko so Italijani leta 1941 vkorakali v Ljubljano je v žalosti napravil samomor - ovil se je v slovensko zastavo in skočil v Ljubljanico.
  • 1861. Postavitev mestne plinarne.
  • 1872. Rojen Jože Plečnik (1872-1957), slovenski arhitekt, pionir slovenske in evropske arhitekture. ("Plečnikova Ljubljana"; Tromostovje, Čevljarski most, NUK(Narodna in univerzitetna knjižnica), cerkev sv. Frančiška, Vrt vseh svetih itd.
  • 1890. Izgradnja mestnega vodovoda.
  • 1892. Zgrajeno je bilo poslopje Opere.
  • 1895, 14. april. Potres, po katerem je Ljubljana dobila »novo« podobo.
  • 1898. Pričetek obratovanja mestne električne centrale.
  • 1898, 15. november. V Ljubljano je pripeljal prvi avtomobil. Avtomobil je bil last barona Codellija. Avto je bil znamke Benz. Čeprav Ljubljana ne leži na Balkanu, se šteje ta dogodek za prvi prihod avtomobila na Balkan.

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • 1901, 6. september. Ljubljana dobi električni tramvaj. Prva proga je bila dolga 5,3 km.
  • 1904, 2. julij. V Deželnem zakoniku za vojvodino Kranjsko so izšla Začasna določila o vožnji z avtomobili in motornimi kolesi po javnih cestah. Najvišja dovoljena hitrost je bila 30 km/h.
  • 1911. Prvi taksist v Ljubljani (Pavel Stele).
  • 1911. Namestitev prvega radijskega oddajnika v Ljubljani.
  • 1919. Ustanovitev prve slovenske univerze.
Visoki komisar okupacijskih oblasti Grazioli prisostvuje vojaški proslavi praznika italijanske ustave v zasedeni Ljubljani, junij 1941
  • 1941, 11. april. Italijanska zasedba Ljubljane.
  • 1941, 27. april. Ustanovljena Osvobodilna fronta (OF) za osvoboditev izpod okupatorja.
  • 1942, 23. februar. Italijanski fašisti so Ljubljano obdali z bodečo žico (v dolžini 30 km).
  • 1942, 28. april. Italijanski okupatorji so pri Gramozni jami ustrelili prvo skupino talcev, kot maščevalni ukrep za izvedeno partizansko akcijo; do 28. januarja 1943 so italijanski okupatorji usmrtili pri Gramozni jami skupno 121 talcev.
  • 1944, januar. Na vrh Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je neuspešno zasilno pristalo nemško letalo. Pri tem se je vnelo gorivo in v požaru, ki ga je povzročila nesreča, je bilo uničenih 60.000 knjig.
  • 1945, 9. maj. Osvoboditev Ljubljane.
Predsedstvo

21. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • 2001, Srečanje ruskega voditelja Putina in voditelja ZDA Busha na Brdu pri Kranju.
  • 2002 4. - 6. julij, Obisk 14 . dalajlame Tenzin Gyatso - tibetanskega verskega in posvetnega voditelja - Nobelovega nagrajenca za mir v letu 1989. Njegov gostitelj je bila Univerza v Ljubljani. Rektor prof. dr. Jože Mencinger je dalajlami izročil plaketo z nazivom častnega senatorja. V Tivoliju je imel govor o moči sočutja.