Vida Juvan

Vida Juvan
Rojstvo	17. junij 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) Ljubljana
Smrt	4. oktober 1998({{padleft:1998|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (93 let) Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	igralka, gledališka igralka, filmska igralka

Vida Juvan (Vida Jan – Juvan), slovenska gledališka igralka in pedagoginja, * 17. junij 1905, Ljubljana, † 4. oktober 1998, Ljubljana.

Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta 1922 angažirana v Subotici, od leta 1923 pa vse do 1962 je sodelovala v ljubljanski Drami Slovenskega narodnega gledališča, tudi pozneje je tam in v Mestnem gledališču ljubljanskem še nastopala kot gostja. V obdobju 1948–1972 je poučevala dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost oz. Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z Marijo Vero izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz Shakespearovih in Molièrovih klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v Millerjevi Smrti trgovskega potnika, Janet Spence v Huxleyjevem Giocondinem nasmehu, Margetičke v Krleževem Vučjaku in še kje.

Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v Radiu Ljubljana, kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta 1928 ter v tridesetih letih 20. stoletja pisala tudi prve mladinske radijske igre. Nastopila je tudi v številnih televizijskih igrah, filmih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih slovenskih filmih: Svet na Kajžarju (1952), Veselica (1960), Ples v dežju (1961), Samorastniki (1963), Lucija (1965), Strah (1974) in Nobeno sonce (1984).

Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem Slavkom Janom in preko njega v svaštvu s pisateljem Jožetom Čampo in literarnim zgodovinarjem Alfonzom Gspanom.

Leta 1971 je dobila Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1977 je prejela Borštnikov prstan. Prejela je tudi dve Sterijevi nagradi – leta 1959 in 1978. Leta 1996 jo je predsednik republike Milan Kučan za dolgoletno gledališko delo odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode-

Glej tudi

• seznam slovenskih igralcev
• seznam prejemnikov Prešernove nagrade
• seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije