Uporabniški pogovor:Hladnikm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Wiki
Dobrodošli, Hladnikm!

Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev Wikipedije. Predlagamo, da sprva pogledate krajši uvod, ki vam bo pomagal narediti prve korake pri urejanju ene največjih spletnih enciklopedij. Če potrebujete pomoč, si preberite Pomoč:Vsebina ali pa se obrnite na dejavne uporabnike, administratorje. Lahko pa svoja vprašanja postavite tudi Pod lipo (o Wikipediji) ali Oraklju (splošna vprašanja). Urejanje lahko preizkušate v peskovniku.

Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname Wikipedistov. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~~~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum.



English: You don't speak Slovene? Welcome, please visit the Embassy and also put {{user sl-0}} on your user and/or talk page.

Français: Vous ne parlez pas Slovène? Bienvenue, visitez l'Ambassade et ajoutez {{user sl-0}} sur votre page utilisateur.

Slike[uredi kodo]

Pri nalaganju slik/datotek bi te rad opozoril, da upoštevaš pravila. Vsaka slika/datoteka tako mora imeti: opis (kaj slika predstavlja, s povezavo na članek), vir (vir mora biti natančno opredeljen in ne splošno) in licenco (licenca označuje pogoje uporabe dotičnega gradiva). LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 18:39, 21 november 2006 (CET)

se bomo poskušali naučiti skupaj v seminarju pri slovenski književnosti na FF, kjer imamo v delu 30 slovenskih literarnih zgodovinarjev, za začetek: France Pibernik, Anton Ocvirk, Štefan Barbarič, Lino Legiša, Joža Mahnič, Ivan Grafenauer, Janko Kos, Dušan Pirjevec, Denis Poniž, Jakob Kelemina, B. A. Novak, Vladimir Kralj, Lado Kralj, Dušan Moravec, France Koblar, Lojze Krakar, Karol Glazer, Aleksander Isačenko, Ivan Pregelj, Josip Marn, Istvan Lukacs, Tone Smolej, Tomo Virk, Janez Vrečko, Darko Dolinar, Drago Bajt, Andrej Inkret, Marko Terseglav -- vsak teden dva. če se bo zgodila kakšna neumnost, računamo na pomoč. --Hladnikm 00:04, 22 november 2006 (CET)
Zgoraj sem dodal povezave :-) Če se boste lotili timskega dela, je mogoče dobro, da odprete projekt, kot sta recimo Proseminar 2005 in Patrologija 2006. Veliko veselja pri delu, pomoč je pa vedno na voljo. LP --Tone 00:18, 22 november 2006 (CET)

Zdravo! Slike, ki so uporabne v več kot eni wikipediji (to pa so praktično vse), je bolje naložiti kar v skupno zbirko slik. Npr. Slika:France bernik.jpg je uporabna samo v slovenski različici, medtem ko je commons:Image:ZeksBostjan.JPG uporabna povsod. --romanm (pogovor) 17:16, 10 december 2006 (CET)

Miran Hladnik[uredi kodo]

Hladnikm = Miran Hladnik, drži? Dobrodošel! --Andrejj 21:50, 22 november 2006 (CET)

bo že res :) --Hladnikm 21:56, 22 november 2006 (CET)

Književni/literarni zgodovinar[uredi kodo]

Eno podvprašanje. Ali stroka raje imenuje »literarni zgodovinar« ipd., in če res, kaj je narobe z izrazom »književni ~«? Do sedaj smo se tukaj trudili imanovati 'književni ~', pa je lahko morda tudi napačno. Jože Toporišič je včeraj ob sprejemu Zoisove nagrade dejal, da se moramo knjižnega jezika (dejansko) naučiti. (Verjetno do konca naših življenj ...) --xJaM 00:11, 29 november 2006 (CET)

nič ni napačno, razlika je samo v frekvenci. standardno se pač reče literarni zgodovinar, zato redkejša varianta književni zgodovinar zveni puristično in tudi nima statusa strokovnega termina. v resnici nam manjka izraz, ki bi pravično pokrival pripadnost teh ljudi literarni vedi, to je +literarnovednik+ (literary scholar), saj sta obe alternativi, literarni učenjak (arhaično) in literarni znanstvenik (pretenciozno) kot termina slabo uporabna. v drugih frazah pa je standarden izraz književni -- jezik je pač ena hudo muhasta reč :) lp, miran --Hladnikm 09:38, 29 november 2006 (CET)

Živijo Miran. Se mi zdi, da mi je sedaj 'malo bolj' jasno glede termina - seveda pa mi, na žalost, ker literarne vede ne bom nikoli 'resno' študiral, verjetno nikoli ne bo v celoti. No, kakorkoli, imam še eno 'podvprašanje' - sicer mi +'književnovednik'+ zveni kar obetavno. Ne vem, recimo, res da izraz književni ~ nima statusa strokovnega termina - če pa (na hitro) pogledam članke o literarnih zgodovinarjih, imam občutek, da so se (ali se) večinoma (največ) ukvarjajo s književnostjo in ne v celoti z literaturo. Sedaj sem prek Ivana Prijatelja (v članku o njem je to omenjeno glede terminov slovstvo, književnost, literatura, ...) napadel članek o Belinskem, na katerega se je menda Prijatelj v tem sotvarju tudi oprl. Zanimivo pa, da ruščina res rabi zgoraj omenjeni izraz +literarnovednik+, članek pa je seveda литературоведение (trenutno npr. tam ni interwikija na literarna veda - verjetno zaradi zmenšnjave povezav interwiki) - (ali je morda literarnovednik v tem sotvarju že tudi lahko rusizem?) Tam v članku piše, da je ruski termin kalk nemške besede Literaturwissenschaft, vir pa je naveden Etimološki slovar ruskega jezika Žuravljova in Šanskega. Nemški izraz je menda uvedel nemški germanist Ernst Elster v svoji knjigi iz leta 1897, ruski pa se je uveljavil v 1920-ih.
Ali bi bilo treba (mislim reda radi) npr. članek ruska književnost prestaviti na »ruska literatura« (trenutno članek sicer piše, kolikor razumem te pojme, res (samo) o književnosti) | ali pa bi se naredil še en poseben članek? In še - pri Slodnjaku je npr. narejena NP na »Slovenska književnost 19. stoletja« (sicer vmes tipkarska napaka - sem popravil). Ali se bo delalo članke tudi tako podrobno? V članku »slovenska književnost« so obdobja razdeljena bolj po umetniških smereh. --xJaM (pogovor) 09:51, 15. julij 2012 (CEST)
Jani, ne razumem, kaj misliš s tem, da se lit. zg. "večinoma (največ) ukvarjajo s književnostjo in ne v celoti z literaturo". Kot smo se učili na faksu, je tipologija I. Prijatelja zastavljena tako, da je literatura (elitni) del književnosti (kot smetana na vrhu torte), enako kot je književnost (kar je v knjigah) del slovstva (kar je izraženo z besedo, ne pa tudi zapisano, odtod pojem ljudsko slovstvo). Prijatelj se je veliko ukvarjal s starejšo slovensko književnostjo in je z razliko med književnostjo in literaturo mislil opredeliti razliko med starimi epi, pridigami ipd. (kjer pogosto niti ne poznamo avtorja) ter beletristiko, avtorskim leposlovjem v sodobnem pomenu besede. Geslo Ruska književnost naj zato ostane na književnosti, ker obravnava dela do 17. stoletja, ki po Prijatelju še niso literatura.
Glede zadrege pri poimenovanju lit. znanstvenikov: pojem, ki združuje literarnega zgodovinarja in literarnega teoretika (pa tudi književnega didaktika), je lahko literarnovedni raziskovalec.
Še o obdobjih in lit. smereh: razdelitev po literarnih obdobjih (renesansa, barok, klasicizem, razsvetljenstvo ..) je tradicionalna, v zadnjem času (z bolonjsko prenovo) se v študijskem programu slovenske lit. zgodovine začenja uveljavljati anglosaksonski princip deljenja po stoletjih. Poglej recimo intervikije v geslu Klasicistična književnost, tam je razlika med obema principoma lepo vidna. MZaplotnik prispevki 10:23, 15. julij 2012 (CEST)
Te terminološke zadrege rešujemo tako, da gremo v Novo besedo gledat, katere zveze so pogostejše, tiste s književnost ali tiste z literatura, včasih tudi s kakšno drugo odnosnico, in konformno uporabimo najpogostejšo, saj na wp-ji ne smemo normirati nekaj, kar v stroki ni enoumno razrešeno. Manj frekventne zveze opremimo samo z vrstico za preusmeritev. Tako brez težav živimo po eni strani npr. z afroameriško književnostjo in po drugi s planinsko literaturo. Zadnjič smo pri Slavistični reviji od avtorja zahtevali, da izraz literaturovednik zamenja z nevtralnejšim literarni znanstvenik ali bolj žargonskim literarni zgodovinar, ker je bil prvi zaradi redke rabe in sicer občuten slabšalno. Svojčas smo na predavanjih, v diplomskih nalogah ... veliko veliko časa porabljali ravno za razglabljanja o primernem izrazju (sam sem se npr. najbolj bodel z razmerjem med povestjo, romanom in pripovedjo) in debate so se nazadnje itekle v nazorsko opredeljevanje. Hvalabogu nam tega danes zaradi možnosti na klik ugotoviti, kateri izrazi so najbolj v rabi, in možnosti, da konkurenčne izraze in njihovo teoretsko ali nazorsko ozadje lepo naštejemo v glavi članka, ni več treba početi. --Hladnikm 10:45, 15. julij 2012 (CEST)
Matjaž, ali lahko daš kakšen zgled za literarnega zgodovinarja, ki se je, oziroma se ukvarja tudi z literaturo? Jaz očitno še vedno dovolj dobro ne razumem/ločim oba pojma. Nekako razumem to, da gre za nekakšno 'elito', ne vem pa kaj to je, oziroma kje je meja. Ali gre, kot navajaš, za književnost samo tam kjer ni znanega avtorja, če pa je avtor znan, pa gre (avtomatično) za literaturo? Ali prav tudi razumem: v množico književnosti, če se izrazim, vsaj v duhu, bolj matematično, spadajo elementi, kot sta: {roman, pesem, ...}, vse drugo {poljudnoznanstveno delo, esej, potopis, ...} pa je (že) njen kompozitum? Verjetno sprašujem tudi zelo v grobem smislu, ker pač ne poznam. Aja, za razliko med lit. in knjiž. mi na misel pade primerjava iz fizike - sicer ne vem ali gre tam za sploh kakšen kompozitum, pa vseeno, med energijo in entropijo. Ali gre pri tej razliki samo za podmnožice, ali je razlika večja, kot pri energiji in entropiji, ki sta, jasno, dve različni stvari. --xJaM (pogovor) 12:46, 15. julij 2012 (CEST)

Anton Slodnjak[uredi kodo]

Ali članek resnično potrebuje seznam vseh teh del? Saj enciklopedija ni kataložna zbirka bibliografskih podatkov. --Eleassar pogovor 13:48, 14 december 2006 (CET)

Res ne. Avtorice takih predolgih bibliografskih seznamov so bile v seminarju že opozorjene, naj jih skrajšajo v skladu z drugimi biografskimi članki, vendar se nekatere bolj počasi odzivajo. Hvala za spodbudo, do konca poletnega semestra oziroma do vpisa v indeks bodo gesla o slovenskih literarnih zgodovinarjih po dolžini, kompoziciji in slogu, upam, uravnotežena. --Hladnikm 18:45, 14 december 2006 (CET)

Jaz sem mislila, da je 20 (kar je najvecje stevilo, kot je bilo dogovorjeno) na vsak seznam (se pravi ne vec kot 20 monografij, ne vec kot 20 clankov ...) in ne vse skupaj. Bom naredila potem selekcijo. Glede seznamov - administrator je sporocil, da je za Wikipedio bolj znacilno, da se uporabljajo male zacetnice. Aelfsciene 23:53, 22 februar 2007 (CET)

Wikipedija v izobraževalnem procesu[uredi kodo]

Pozdravljen! Danes sem prebiral tvoj članek in v podpoglavju O raznolikosti jezikov (vrstica 39 v HTML-kodi) in opazil eno majhno napako, in sicer je pri številu člankov (38.0000) ena ničla preveč. :-) --Domen 21:17, 21 junij 2007 (CEST)

Hvala, že ažuriral. --Hladnikm 21:00, 22 junij 2007 (CEST)

Književnost/literatura[uredi kodo]

Zdravo! Prosil bi vas za komentar k pogovoru o definiciji književnosti in literature na Pogovor:Književnost. --Eleassar pogovor 12:27, 26. september 2007 (CEST)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Knji%C5%BEevnost -- geslo književnost je potrebno še marsikatere korekture, hvala za opozorilo. Hladnikm 13:40, 28. september 2007 (CEST)

Hvala za izčrpen odgovor. Vesel bom vsakega popravka. MMG, z zanimanjem sem si ogledal vaš pogovor s Sandijem Čolnikom, dostopen tudi na http://www.rtvslo.si/odprtikop/vecerni_gost/miran-hladnik/ --Eleassar pogovor 15:07, 28. september 2007 (CEST)

WikiProjekt[uredi kodo]

Pozdravljen! Javil sem se za koordinatorja projekta Slovenski literarni zgodovinarji (glej Wikipedija:Pod lipo#WikiProjekti). Tako bo moja naloga preverjanje člankov (slogovno urejanje ...) in pomoč študentom, ki se lahko obrnejo na mene, če imajo kakšen problem; nenazadnje tudi ti. --Domen 23:42, 6. november 2007 (CET)

Bioslika[uredi kodo]

Drobna pripomba: trenutni dogovor je, da pridejo bioslike takoj za biovrstico. Praksa in moj predlog spremembe pa, da jih damo povsem na začetek gesla, saj so potem postavljene na skrajni zgornji levi desni rob. Druge slike so seveda lahko kjerkoli. --IP 213 11:07, 17. november 2007 (CET)

Tako bo res boljše. Ampak v levi zgornji kot je vendarle ne vrže. --Hladnikm 11:11, 17. november 2007 (CET)
Napuka: desni zgornji! In še ena manj drobna: notranje povezave naj kažejo na cela imena, saj sicer le redko najdejo pravi cilj. Torej [[France Prešeren]] in ne [[Prešeren]] (čeprav ta ni najboljši primer, ker ima preusmeritev s Prešeren na France Prešeren). --IP 213 11:13, 17. november 2007 (CET)

Prestavitve[uredi kodo]

Strani ne prestavljamo tako, da vsebino samo skopiramo, predvsem zaradi ohranitve zgodovine. Članek prestavimo tako, da kliknemo zgoraj (tam, ko je tudi uredi stran) gumb prestavi; vnesemo nov naslov, razlog prestavitve in potrdimo. Tako se bo vsa zgodovina prestavila na nov naslov, na starem članku se bo pa samodejno ustvarila preusmeritev. Za članek Aleksander Isačenko sem uredil. --Domen 19:41, 8. januar 2008 (CET)

Viri slik[uredi kodo]

Naslednje slike nimajo navedenih virov:

Na internetu jih ne najdem, saj so najverjetneje skenirane iz knjig ipd. (kar se vidi tudi po kvaliteti). --Domen 10:20, 20. februar 2008 (CET)

Sem že pisal študentkam, da pridobijo dovoljenje oz. dopolnijo informacije o slikah; za zadnjo pa sem dodal link na splet. --Hladnikm 17:20, 1. marec 2008 (CET)

Slika na Wikiviru[uredi kodo]

Prosim te, da sliki s:Slika:Srcevalkoholu.jpg navedeš dovoljenje. Hvala. --Domen 12:34, 22. februar 2008 (CET)

Takole bo boljše. Hvala za opomin. --Hladnikm 09:10, 24. februar 2008 (CET)

Vandalizem[uredi kodo]

Odgovoril sem vam na svojem uporabniškem pogovoru. --Domen 17:38, 14. marec 2008 (CET)

Slika Rajka Korošca[uredi kodo]

Tvoja študentka je naložila sliko Slika:Rajko Korošec.jpg z obrazložitvijo, da ji dovoliš uporabo v namene projekta, in jo licencirala pod pošteno uporabo. Bi morda izbrali primernejšo licenco, npr. GFDL? --Domen

S temi licencami imamo vedno zadrege. Katero priporočaš, da mi ne bo treba vedno označevati slike kot lastno delo? --Hladnikm 18:47, 6. december 2008 (CET)
GFDL (kdor bo hotel uporabiti sliko, jo bo moral objaviti pod istim dovoljenjem) ali javno last (odpoveš se vsem pravicam do slike). --Domen 01:01, 7. december 2008 (CET)

Projekt[uredi kodo]

Pod lipo ravno poteka debata o nekaj tehničnih podrobnostih v prihodnosti, kakšno mnenje mentorja bi bilo dobrodošlo. Lep pozdrav, --Tone 21:07, 24. januar 2009 (CET)

Lovska družina Kropa[uredi kodo]

Hm, ne razumem povsem; pride (kmalu) še kaj? --Andrejj 13:46, 5. marec 2009 (CET)

Ja, sem nagovoril avtorja brošure, da oblikuje pregleden članek o LD Kropa. Če se izneveri, pa zbrišem. --Hladnikm 16:00, 5. marec 2009 (CET)
Dobro bi bilo, če bi dodal na vrh predlogo {{v delu}}, da ne bo kdo mislil da je to to. --Yerpo Ha? 16:04, 5. marec 2009 (CET)

Bogdan Novak[uredi kodo]

Če še ni prepozno, tole je njegov mail: bobi.novak@gmail.com. Lep vikend! --ines 23:25, 15. maj 2009 (CEST)

Greenberg[uredi kodo]

Zdravo Miran! Jaz sem Akoš! Mogoče, da bi tikam tebe, ker sem samo 21 let star. V angleški wikipediji sem pisal sporočilo, ampak tukad tudi napišem. Kje lahko prebrati disertacija Marca L. Greenberga, ker jaz sem študent v Sombotelu in mislim, da mojo diplomsko nalogo pišem o prekmurščini l. 2011. Banffy s-1-.JPG DončecTöj leko njaš znán. 19:45, 23. avgust 2009 (CEST)

Dragi Akoš, Marc je doktoriral v ZDA (PhD: Slavic Languages and Literatures, 1990, UCLA. Thesis: A Historical Analysis of the Phonology and Accentua-tion of the Prekmurje Dialect of Slovene; Co-Chairs: Henrik Birnbaum, Alan Timberlake), tam je tudi njegova disertacija. Pogledam te dni v naši knjižnici, če imajo slučajno njeno kopijo. Sicer pa mu pišem, da jo po možnosti priskrbi v digitalni obliki. Mislim, da njegova objava v Slavistični reviji 1993 (Fonološki opis narečja treh prekmurskih vasi) črpa iz disertacije. Pohvale za tvoje zavzeto delo za prekmuriano in porabiano na wikipediji! --Hladnikm 20:11, 23. avgust 2009 (CEST)

Hvala lepa! Banffy s-1-.JPG DončecTöj leko njaš znán. 20:27, 23. avgust 2009 (CEST)

Marc mi piše takole: "Libleni Miran, Veszeo szen, ka aden má interejsz za prekmőrscsino. Akosi lejko dás mój e-náslov, pa bi mu pomágao po svojoj moucsi. Zse szi dao dober naszveit, ka szi ga prevszmerio na mój cslánek z l. 1993, tudi lejko koj navcsi sz toga szvézsejsoga: http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls/2009/index.shtml (Prekmurje Grammar as a Source of Slavic Comparative Material)." Njegov naslov je mlg@ku.edu, kar oglasi se mu! --Hladnikm 22:05, 23. avgust 2009 (CEST)lp, miran

Dobro. Pišem sporočilo, upam, da bi pride, ampak če ne, ti reci. Banffy s-1-.JPG DončecTöj leko njaš znán. 07:57, 24. avgust 2009 (CEST)

Že sem napisal. Banffy s-1-.JPG DončecTöj leko njaš znán. 08:02, 24. avgust 2009 (CEST)

Wikivir[uredi kodo]

Videl sem, da si ti tudi registriran v wikiviru. Danes jaz sem tudi registriral tam. Želim prositi pomoč kako treba uporabljati kategorije, ker zdaj imam napr.: Predgovor Nouvega Zákona in ne vem kako lahko ga kategoriziram. Dončecpogovor 20:55, 30. julij 2010 (CEST)

Nekaj sem jih dodal, mogoče se bo kakšna sčasoma izkazala odveč, pa jo takrat zbrišemo. Fino, da si dodal Küzmiča. Uporabi še glavo na začetku, da bo tako kot pri drugih besedilih. --Hladnikm 19:31, 2. avgust 2010 (CEST)

Lahko, kasneje pišem te nove kategorije, kot Prekmurščina, pa Števan Küzmič, če bom imel zadostne odlomke, ker zdaj hočem iskati iz internete Vöre krsztsánske krátki návuk. Nikjer je bil dodan na internetu. Dončecpogovor 20:12, 2. avgust 2010 (CEST)

"Ključne" enciklopedične teme[uredi kodo]

Na Meti, projektni strani za koordinacijo Wikipedij, obstaja seznam 1000 tem, ki naj bi bile po nekem konsenzu "temeljne" in zato čim bolje predstavljene v vseh Wikipedijah. Hotel sem predlagat, da se v okviru katerega od projektov na FF malo posvetili jezikoslovnim in literarnim temam iz tega seznama, ki so pri nas precej slabo obdelane - recimo članki knjiga, roman, fikcija, enciklopedija, pa jezikoslovje, slovnica, pisanje idr. Celoten seznam je na List of articles every Wikipedia should have, lokalno je preveden na strani Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija. Gre tudi malo za prestiž, ker obstaja rangiranje Wikipedij po pokritosti teh osnovnih tem - glej meta:List of Wikipedias by sample of articles (trenutno smo Slovenci na 36. mestu). Skratka, v razmislek... — Yerpo Ha? 10:37, 19. januar 2011 (CET)

Hvala za sugestijo. Vem, da so nekatere od teh tem slabo pokrite, so pa obenem tudi toliko zahtevne, da se za študentsko obdelavo niso zdele primerne. Za letos je seznam načrtov zaključen, jeseni pa damo prednost ključnim temam. --Hladnikm 11:29, 19. januar 2011 (CET)
Mnja, omenjene teme so res kompleksne, ampak vseeno se mi zdi bolje, da se tega lotijo študenti pod strokovnim vodstvom kot kompletni laiki. Razen če se bo do jeseni slučajno pojavil kakšen drug poznavalec, ki se bo lotil prispevanja, v kar pa iz očitnih razlogov dvomim. — Yerpo Ha? 15:50, 19. januar 2011 (CET)
Zmenjeno! --Hladnikm 17:26, 19. januar 2011 (CET)

Zamenjani pomen[uredi kodo]

Kaj ko bi tudi odstavek o simbolu prestavili na nov samostojni članek? Simbol je že vključen v odstavek Preimenovanje (zadnja točka). --IzTrsta 11:57, 2. marec 2011 (CET)

Simbol je že samostojno geslo in bi ga bilo treba le dopolniti z definicijami iz Kosa, Trdinove in Kmecla. Pri prestavitvah drugih poetoloških terminov sem se nekaj zapletal, hotel pa sem le manj uporabljane slovenske izraze nadomestiti z bolj frekventnimi prevzetimi; iščemo namreč običajno, kaj je to sinekdoha, in ne, kaj je sovzprejetje. Bom prosil za pomoč še kolege, ki se s tem ukvarjajo. lp, --Hladnikm 19:11, 2. marec 2011 (CET)

Prepisovanje?[uredi kodo]

Tole najbrž ni več relevantno, pa vseeno: Uporabniški pogovor:Petra Jordan#Prepisovanje? --IP 213 21:26, 9. marec 2011 (CET)

Hvala, bo obrnila okrog tiste tri stavke. Sicer pa že wikizacija oddalji wp-članek od predloge. --Hladnikm 22:01, 9. marec 2011 (CET)

Prisega[uredi kodo]

Vidim da si zbrisal moj stavek, da to ni bila prisega Hitlerju. Oprosti ampak a imaš mogoče kakšen vir za to? To kar sem jaz napisal je točno tako pisalo tudi v knjigi, ki jo navajam kot vir, zraven pa so bile za potrditev tega primerjane še druge prisege, med drugim tudi prave prisege Hitlerju, torej prisege SS enot. Če nimaš vira bom stvar spremenil nazaj. LP, Tadej5553 20:05, 11. maj 2011 (CEST)

Da k temu dodam še tvoje vračanje na ang. wikipediji (da bo pogovor na 1 mestu). Praviš da nimam referenc? Jaz sem zbrisal stvar brez referenc. Tako da bi te zares lepo prosil, če mi pojasniš zakaj rabim reference za zbrisat stvar brez referenc??? Tadej5553 20:32, 11. maj 2011 (CEST)

Pa še ena stvar. Jaz sem tole zbrisal, ti pa dodal: "Ko se je pokazalo, da je OF dobila dovoljšen vpliv in podporo, se je začela razglašati za utelešenje ljudske oblasti, nasprotne okupatorski.". Spet: viri. Aja, ampak tukaj ti lahko zagotovim da virov ne bo. Med vojno ni bila izpeljana nobena anketa, še manj volitve, zato je o "množični ljudski podpori" nemogoče govoriti, še posebej zato, ker se je proti njim spontano dvignil oborožen odpor! Praviš da ne upoštevam pogovorne strani: sem prebral vso in to sploh ni bilo predmet debate. Resno bi rad pojasnila za tole... Tadej5553 20:45, 11. maj 2011 (CEST)

Izbrisal sem, ker gre za interpretacijo in ne za dejstva. Dejstva lahko vsak razbere iz citata ("pod poveljstvom vodje velike Nemčije"), tako kot lahko razbere tudi, da je šlo za kolaboracijo, zato tistega tvojega izbrisa kolaboracije tudi nisem razveljavil. Čudno mnenje, da "vodja velike Nemčije" ni bil Hitler, lahko z navedbo vira vtakneš v opombo. Iz tvojih posegov v Wp je očitno pristransko nazorsko zavzemanje, ki je nezdružljivo z enciklopedičnim slogom, na kar so te že opozorili. Prostor za izrekanje stališč in komentarjev je na pogovorni strani k članku. O tvojem nadaljnjem revidiranju gesel bo v sili tudi tokrat odločal konsenz sotrudnikov na Wp. --Hladnikm 21:17, 11. maj 2011 (CEST)

Oprosti, ampak se ti zdi zgodovinar Boris Mlakar pristranski? Ti ga bom citiral: "Glede na datum (Hitlerjev rojstni dan!) in spremljajoče ikonografije je sicer nastal napačen vtis, da je šlo za prisego Adolfu Hitlerju, vendar pa besedilo ne navaja k takemu sklepanju.". Tole pa je prisega Hitlerju (prisega SS enot): "I vow to Adolf Hitler imperturbable loyalty . I vow to him and to the leaders, that he sets for me, absolute allegiance. Adolf Hitler: Hail victory!". Poleg tega pa prosim uporabi možgane. Domobranci prisegajo da bodo zvesti, hrabri ipd., zato to ni prisega Adolfu Hitlerju. To je menje priznanega in uglednega zgodovinarja (ki je z Repetom v dobrih odsnosih, torej mora štimat tudi zate), in ne neka "interpretacija". Mlakar je to posebej izpostavil in dvomim da bi to naredil, če bi bilo to še eno njegovo nepomebno mnenje. Torej, tvoje osebno menje proti mnenju priznanega zgodovinarja. Še vedno terjam pojasnili za ostali 2 vprašanji. Tadej5553 21:43, 11. maj 2011 (CEST)

In ne, dragi Miran, niso me opozorili na nazorsko urejanje... Yerpo me je opozoril na to, da knjiga Stanka Kocipra morda ni primeren vir, vendar pa sva se čisto lepo sporazumela... Ker je to zame žaljiva trditev, da nazorsko urejam, bi te lepo prosil, da to dokažeš.Tadej5553 21:45, 11. maj 2011 (CEST)

Nisem vedel, da so esesovci prisegali svojemu firerju v angleščini :) Če domobranska prisega ni bila prisega Hitlerju, kaj ga potem sploh vpletaš v članek, ki tega očitka ni nikjer vseboval. Način tvoje diskusije ("uporabi možgane", "terjam") je daleč od neprepirljivega duha Wp in nekonstruktiven. Potrudi se no še s kakšno nazorsko neobremenjeno temo, pa z veseljem spremenim mnenje. --Hladnikm 22:09, 11. maj 2011 (CEST)

Brez skrbi, na wikipedji nameravam dopolniti veliko tem, tudi tiste, ki so zate nazorsko nesprone. Za zdaj, ko še nimam veliko časa, pa samo popravljam in malo dopolnjujem določene teme... Bom jutri dodal še nekaj, kar o čemer je Mlakar pisal po tem odstavku, mogoče boš potem razumel zakaj to vpletam, pa čeprav imam občutek, da že zdaj veš... Če že spreminjaš moje delo z absurdnimi pojasnili (ni referenc!?), bi pričakoval (oz. terjal) najmanj eno pojasnilo... Tadej5553 22:24, 11. maj 2011 (CEST)

Kategorija[uredi kodo]

Pri ustvarjanju nove ktgr je potrebno upoštevati pravila: glej WP:KTGR in Wikipedija:Kategorizacija. Na kratko: opis kategorije in najmanj dve višji ktgr. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 22:13, 12. maj 2011 (CEST)

Ok, hvala za opozorilo. --Hladnikm 10:12, 19. maj 2011 (CEST)

Plemiški naslovi[uredi kodo]

Že nekaj let za hiperproduktivnim Klemnom počasi popravljam biografska gesla ki vsebujejo plemiške naslove v tujih jezikih (tipa Ime Freiherr von Priimek ali Ime Priimek, 1st Baron of Spodnji Duplek). Pmm v slovenščini to pišemo kot baron Ime von Priimek (in smo pri tem rahlo nedosledni, ker von ne prevajamo s plemeniti). Tudi drugi jeziki imajo, če sodim po iw, podobno. Vprašanje za slovenista pa je: ali imam prav - in če imam: je to kje zapisano (SP sem neuspešno prebrskal)? Rad bi namreč pravilno uporabo zapisal v pravila, da ne bo zmede. --IP 213 12:10, 20. maj 2011 (CEST)

Vprašanje bom dal naprej na naš forum Slovlit, da jezikoslovci povejo svoje. --Hladnikm 12:37, 20. maj 2011 (CEST)
Odgovori že prihajajo, gl. Slovlit. --Hladnikm 10:46, 21. maj 2011 (CEST)

Hvala, sem opazil in bom ob priliki na podlagi tistega poskusil napisati nekakšno smernico. Pošljem v pregled. --IP 213 08:38, 22. junij 2011 (CEST)

Predlog smernice[uredi kodo]

Kot izkušenega vodjo študetskih projetkov te vabim, da podaš svoje mnenje o predlogu smernice za tovrstne projekte, s katerimi imamo kot skupnost kup težav. Predlog je na Wikipedija:Šolski projekti, debata pa poteka na Pogovor o Wikipediji:Šolski projekti. Uvod v debato je Pod lipo - tukaj. Hvala, — Yerpo Ha? 11:17, 20. junij 2011 (CEST)

Takoj naslednji teden, zdajle pa je gosto gosto ... --Hladnikm 07:52, 22. junij 2011 (CEST)
Nisem hotel dat vtisa da gori voda (vsaj ne tukaj, pri vas razumem da ja)... — Yerpo Ha? 08:17, 22. junij 2011 (CEST)
Tako, dodal sem nekaj izkušenj s seminarskim delom. --Hladnikm 16:31, 29. junij 2011 (CEST)

Pozdrav[uredi kodo]

Miran, lepe pozdrave ti pošiljamo z wikisestanka na MOLu. :) MZaplotnik prispevki 17:09, 24. februar 2012 (CET)

Hvala, se vidimo čez dobro uro! --Hladnikm 17:52, 24. februar 2012 (CET)

Wikiverza[uredi kodo]

Me samo zanima par stvari glede Wikiverze. Torej:

  • Diplomski seminar 2011/12 - gre za projekt na katerem pač delajo študentje? Ok, samo kdo pa so ostali, za katere ne kaže da sodelujejo pri tem projektu (npr. Tinag in drugi). Na splošno me zanima kakšna je organizacija glede teh stvari. Hvala za odgovor in Lp, --Xyxyx - MihaAiga mail.png 20:32, 18. maj 2012 (CEST)
Miha, menda smo na Wikiverzi res samo tiste tri šole, navedene na začetni strani. Sam razumem Wikiverzo kot primerno mesto za organizacijo seminarja in posege na Wikipedijo, Wikivir, Geopedijo in drugam, v srednji šoli raje uporabljajo Moodle. Tinag ni med mojimi študenti pri predmetih na Wikiverzi. Zdaj vidim, da je postavljala Žužka na Wikivir, najbrž je torej s Pedagoške fakultete, kjer je take reči počela pri Mileni Blažić. Tole njeno na Wikiverzi pa je verjetno nastalo po pomoti ali za vajo. lp, --Hladnikm (pogovor) 22:38, 18. maj 2012 (CEST)

Razprava za združitev strani Metrika (književnost) [uredi kodo]

Information.svg Članek Metrika (književnost) , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 10:12, 13. avgust 2012 (CEST)

Denar :)[uredi kodo]

Tule malo lobiram za tvoj(e) projekt(e). Mogoče dodaš tvoja (svoja? - tu se vedno izgubim, ko pišem slavistu pa še bolj) dva centa? --IP 213 (pogovor) 11:39, 7. september 2012 (CEST)

Janez Nepomuk[uredi kodo]

A ne bi pred dodajanjem novih slik raje dodal vsaj osnovne biografske podatke? --IP 213 (pogovor) 23:23, 5. oktober 2012 (CEST)

Oh, na Slovlitu [1] se grem vzgojne dejavnosti in spodbujam kolege, da bi se skupinsko lotili urejanja, zato puščam prostor za njihove posege. Zaenkrat še brez uspeha. Počakam še dan dva, potem pa dopišem sam. --Hladnikm (pogovor) 08:41, 6. oktober 2012 (CEST)

Wikipedija gre med ljudi[uredi kodo]

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 17:29, 9. februar 2013 (CET)

Wikipedija gre med ljudi - srečanje[uredi kodo]

Vsem, ki ste se javili kot možni prostovoljci, se zahvaljujem za vašo pripravljenost. Kot najavljeno, želim, da se srečamo tudi osebno. Predlagani termin je torek, 12. marec 2013, ob 18. uri, v lokalu caffe Metropola, oz. Kiberpipa (skozi cafe v klet; lokacija: 46°03′22″N 14°30′15″E / 46.056049°N 14.504228°E / 46.056049; 14.504228 ), ki nam omogoča vse tehnične možnosti za izvedbo srečanja. Na srečanju bomo:

  • ponovno poenotili poglede, za kaj sploh gre pri projektu "Wikipedija gre med ljudi"
  • pogledali, kaj bi moral narediti vsak posameznik in s čim lahko pomagam jaz
  • pogledali, kakšen je okvirni program predstavitve in nato šolanja
  • preizkusili vaše predavateljske sposobnosti
  • razložili, kako predložiti obračun stroškov (potni stroški, ostali materialni stroški)
  • mogoče vsi skupaj šli na kakšno okrepčilo ;)

Upam, da vam termin ustreza, sporočite če vam, ali pa če vam ne - če vas bo takih več, bomo poiskali nadomestni termin (mogoče predlagate takega, ki vam ustreza).

Na svidenje! --ModriDirkac (pogovor) 19:48, 4. marec 2013 (CET)

Ker vas je kar nekaj manjkalo.. Ali bi bil četrtek, 21.3., ob 18. uri sprejemljiv nadomestni termin? Prosim, sporoči na mojo pogovorno stran... lp --ModriDirkac (pogovor) 17:06, 17. marec 2013 (CET)

Povest[uredi kodo]

Imam neko neobjavljeno originalno povest. Kje bi jo lahko objavil? Jerpo mi je namignil, da se Ti razumeš na take zadeve. Če je mogoče, na kakev Wikipedijinem projektu, če ne, pa kje drugje. Hvala.--Stebunik 19:31, 15. marec 2013 (CET)

Wikivir res ni optimalni prostor za neobjavljene tekste, primernejše mesto je npr. Locutio, kjer je odmev večji. V posameznih primerih (Lainšček, Kovačič, Mohor) pa vendarle naložimo kakšno tako besedilo tudi nanj. Za to potrebujemo izjavo po navodilih. --Hladnikm (pogovor) 08:34, 16. marec 2013 (CET)

Povezave[uredi kodo]

Dostikrat se v člankih, ki nastanejo v sklopu literarnih projektov, pojavljajo notranje povezave v obliki [[w:sl:NaslovStrani|NaslovStrani]] ali [[wikipedia:NaslovStrani|NaslovStrani]]. Obe sta napačni, prva zato, ker jo sistem obravnava kot medjezikovno povezavo (čeprav potem pripelje nazaj sem), druga pa zato, ker vodi na angleško Wikipedijo. Domnevam, da je to zapuščina kakšne zgodnje verzije navodil in bi prosil, če se jih malo prevetri, da ni treba vsega popravljat za kupom udeležencev. Notranje povezave se oblikuje enostavno kot [[NaslovStrani]] če se beseda v stavku ujema z naslovom članka in [[NaslovStrani|tukaj gre tekst]], če se ne.

Drugo, pred kratkim so bile medjezikovne povezave prestavljene v centraliziran projekt Wikipodatki, od koder se servirajo v članke na enak način kot slike iz Zbirke. Zato jih v tekst ni več treba vključevati. Kako se dela z novim sistemom opisuje stran Wikipedija:Medjezikovne povezave. — Yerpo Ha? 09:21, 22. marec 2013 (CET)

Vem, Jernej, in opozarjam, da študentke pri prenosu člankov z Wikiverze, ki jo imamo za peskovnik, na Wikipedijo spremenijo linke, vendar se zgodi, da zmanjka časa pri uri, zato prosim za potrpežljivost; če bi sam zbrisal, to ne bi bilo vzgojno :) in zato čakam do naslednje ure. Sicer pa ravno zaradi teh smeti zdaj naročam, naj povezave na Wikiverzi vnašajo kar brez predpon, četudi tam ne pripeljejo nikamor, in jih bomo preverjali po selitvi članka na Wikipedijo. --- Hvala za info o novem urejanju interwikijev, bo prišlo prav. Tvoje nemudne posege v članke v razredu izkoriščam za ozaveščanje odgovornosti pri pisanju. --Hladnikm (pogovor) 10:03, 22. marec 2013 (CET)
Saj res, v relaciji Wikiverza-Wikipedija je trik, na to nisem pomislil. — Yerpo Ha? 10:12, 22. marec 2013 (CET)

OTRS-potrdila[uredi kodo]

Pozdravljen, predloga OTRS ima zdaj drugačen namen, zato OTRS-potrdila navajajte s kodo:

{{PotrdiloOTRS|source=vir|otrs=ŠtevilkaZahtevka|license=licenca}}

Predloga mora stati na vrhu pogovorne strani članka in imeti izpolnjene parametre source, otrs in license. Zgled uporabe je na strani Pogovor:Pohujšanje v dolini šentflorjanski.

Hvala. --Eleassar pogovor 00:07, 14. april 2013 (CEST)

Besedo licenca je v tem konkretnem primeru treba zamenjati z dvojna (glej npr. [2]). --Eleassar pogovor 14:35, 29. april 2013 (CEST)

Harvardski navedki[uredi kodo]

Z XJam-om sva se zapletla v debato, ki ji nisva kos. Gre za različne sloge sklicevanja v naši Wikipediji, ki jih uporabljajo določene predloge. Vesela bi bila, če bi lahko kaj pripomnil na pogovorni strani Uporabniški pogovor:XJaM#Predloga:Sktxt. On bi namreč rad uporabljal med imeni avtorjev za Harvardski način citiranja »avtor – datum« podpičja tako kot je to v virih:

  • ==Sklici==: Shanks; Wrench (1962)
  • ==Viri==: Shanks, Daniel; Wrench, John William (1962). "Calculation of π to 100,000 Decimals". Mathematics Computation 16: 76–99. doi:10.2307/2003813. ISSN 0025-5718.

--Pinky sl (pogovor) 20:43, 27. maj 2013 (CEST)

Nekaj malega sem odgovoril tam, dodajam še to, da krajšave str. pred številko strani v navedbi večina citatnih stilov izpušča, ker pač vemo, da se zadnji številčni podatek nanaša na stran. --Hladnikm (pogovor) 21:53, 29. maj 2013 (CEST)

Predloga SBL[uredi kodo]

Bi lahko na pogovorni strani predloge {{SBL}} s konkretnimi primeri napisal kako naj bi bilo pravilno? Ker se predloga množično uporablja, bom jaz potem naredila eno testno predlogo. Če bomo z njo zadovoljni, bom obstoječo posodobila. --Pinky sl (pogovor) 09:37, 30. maj 2013 (CEST)
Odgovor, te čaka ... kaj meniš? --Pinky sl (pogovor) 18:05, 1. junij 2013 (CEST)

Ustvarjena je nova kategorija za za članke, ki ne vsebujejo parametra za avtorja |avtor=; glej vseh 1.271 člankov v Kategorija:Članki s pomanjkljivimi parametri v predlogi SBL. --Pinky sl (pogovor) 11:12, 2. junij 2013 (CEST)

Hvala, že vključil med navodila za pisanje gesel v seminarju. [3] --Hladnikm (pogovor) 11:15, 2. junij 2013 (CEST)

Yerpo je dal še eno pripombo, glej Pogovor o predlogi:SBL. --Pinky sl (pogovor) 14:22, 2. junij 2013 (CEST)

Poglej odgovor na Pogovor o predlogi:SBL, glede neznanega avtorja. --Pinky sl (pogovor) 14:53, 6. junij 2013 (CEST)

Nastavite |avtor=ur. ali |avtor=ur ali |avtor=uredništvo, ko pod člankom ni podpisa, tj. kadar je bil članek delo redakcije. --Pinky sl (pogovor) 20:43, 6. junij 2013 (CEST)

Projektne težave[uredi kodo]

Glej tam. lp., Žiga 21:03, 1. junij 2013 (CEST)

dlib[uredi kodo]

Študente bi bilo fino opozoriti, da imamo za dodajanje povezav na dlib predlogo {{dlib}}. Poleg tega pmm pri pisateljih ni smiselno povezovati vsakega dela, ki je v bibliografiji, ampak se med zunanje povezave doda predloga v obliki Miran Hladnik – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije. --IP 213 (pogovor) 11:10, 5. junij 2013 (CEST)

Nekateri tako že delajo po navodilih, [4] drugim, ki linkajo posamična besedila, pa naročam, da sklic na dLib prenesejo na seznam avtorjevih del na Wikiviru in tam po možnosti besedilo tudi postavijo. Zadrega s predlogo je, da upošteva samo metapodatke v dlibu, na pa tistih objav, do katerih pridemo z iskanjem avtorjevega imena po celotnem besedilu. Samo tako najdemo npr. dolge romane, ki so izhajali kot podlistki v časnikih in bibliografsko niso popisani. --Hladnikm (pogovor) 11:20, 5. junij 2013 (CEST)

WikiProjekt: Ženske teme[uredi kodo]

Z veseljem pozdravljam iniciativo, vendar pa predlagam natančnejše sledenje angleški različici. Nameravam namreč pripraviti dogodek, na katerem bi, kar se tiče ženskih vidnih osebnosti, skušali zapolniti nekaj lukenj na slovenski Wikipediji. Povezava Globalwomen projekt, ki ste jo objavili je namreč wiki: Meetup torej Wikipedija: V živo, ta pa je podstran kategorije WikiWomen events. Ker je moj namen izpeljati dogodek - srečanje v živo in je dolgoročnejši namen, da bi se ti dogodki v prihodnosti še ponovili predlagam oblikovanje enakega ali vsaj podobnega načina razporejanja.-ična (pogovor) 00:45, 12. julij 2013 (CEST)

Ups, pozabil odgovoriti. Seveda, stran Wikipedija:WikiProjekt Ženske teme je le za sprotno registriranje tistih ženskih tem, ki se znotraj literarnih študij pokažejo potrebne obdelave; prekopiraj z nje alineje na projekt po svojih preferencah. --Hladnikm (pogovor) 13:18, 22. november 2013 (CET)

Popravek?[uredi kodo]

Pozdravljeni,

opazil sem, da se podatek kdaj je bila objavljena vaša razprava o Kosovelovem Kons.5, ki sem ji sledil prek linka na interpretacijo pesmi tule iz Wikivira, ne ujema s podatkom iz dlib, ki sem ga našel, ko sem šel preverit semle (v dlib je zapisano JiS, 1987, letnik 32, številka 4). Na vaši spletni strani http://lit.ijs.si/kons5.html pa piše, da ste jo objavili v JiS XXVII (1981/82): JiS XXVII: 70–79, kar - kot je videti - ni pravi podatek. Boste popravili? Hvala.--DancingPhilosopher (pogovor) 16:56, 14. oktober 2013 (CEST)
P.S.
Težil vam ne bi, če se ne bi ravnokar pripravljal na izdelavo članka na angleški WP o tej pesmi in se nameravam sklicevati na vašo razpravo (jo imate morda tudi prevedeno v angleščino? Če ne, bom pač citiral slovensko, čeprav na angleški WP).
Predtem sem že preoblikoval angleški članek o pesniku samem (tukaj je "moja" verzija), ki zdaj vsebuje tudi zemljevid, ki sem jih (hočem reči "ki sem ga", res pa ni edini, ki sem ga moral narisati, ker v celem spletu nisem našel enega samega zemljevida, ki bi prikazal očitno za slovenske kartografe ne dovolj - ali vsaj ne tako, kot za Kosovela ali Borisa Pahorja - boleče obdobje okrog katerega sem se zato moral nekajkrat udariti z Italijani, ki so dejstva iz obeh "mojih" zemljevidov (drugi je tule) pač pometli pod preprogo zgodovinskega spomina, medtem ko slovenski zgodovinarji in kartografi očitno - vsaj kar se tiče zemljevidov dostopnih na spletu - tudi niso nič boljši... ) lastnoročno narisal za obdobje, ki je pesnika najbolj zaznamovalo.

Ups, moja napaka, hvala za opozorilo. Na straneh 70-79 JiS 1981/82 imam eno drugo objavo. Že v moji bibliografiji je podatek pravilen in ustreza Cobissu, samo še strani 112–114 je treba dodati. Članek je bil ponatisnjen v knjigi 1993,(COBISS) v angl. ga pa ni. — Hvala za zemljevide, ki vedno pridejo prav. Kar se tiče iredentistov – nič novega. Na Panoramio mi sprva niso hoteli sprejeti fotografij koncentracijskega taborišča na Rabu, Tirolci niso hoteli nič slišati o slovanskem izvoru krajevnega imena Rakowitzen ipd. Je treba pač vztrajati in se zraven truditi, da nas res ne potisnejo v nacionalno brambovstvo. Sicer smo pa na ti, kene? --Hladnikm (pogovor) 17:56, 14. oktober 2013 (CEST)

Novica (Ali bi jo, prosim, posredovali po e-mailu anonimnemu (kanadskemu) Slovencu A. D. Personu? Hvala)[uredi kodo]

V arhivu SlovLit sem opazil tale link na e-knjigo, ki jo je napisal kanadski potomec (primorskih?) Slovencev in sem pomislil, da bi ga morda razveselilo slišati o tem, kar pišem tule in sicer... da sem tukaj dosegel, da v angleški WP doslej izpuščene (cenzurirane) vsebine o italijanski zgodovini ne bodo več izpuščane in cenzurirane (kot to niso več na angleški Wikipediji v člankih, vezanih na slovensko zgodovino, kot je videti iz moje osebne statistike urejanja tule). Veliko hujši od iredentistov, ki jih izpostavljaš Ti, so navadni oportunisti, ker za razliko od prvih, ki verjamejo v neko (čeprav nevarno) "načelo", oportunisti na vsakem koraku izkoriščajo priložnost (ki dela tatu, tudi takega, ki trga liste iz zgodovine) in sicer prav posebno zgodovinsko priložnost, ki jo je odprla blokovska delitev sveta in strah Zahodnega bloka pred preveliko politično močjo italijanskih komunistov (v kolikor bi Italijo enako striktno defašizirali kot so Nemčijo denacificirali z Nurnberškimi procesi) in so kot tatovi kradli (črtali, pozabljali, preganjali) zgodovinska poglavja vezana na zločine proti kmečkemu civilnemu prebivalstvu v okupirani Sloveniji, ki ni bilo niti na partizanski niti na nasprotni strani. Pri tem sem se trudil navajati tuje vire, kot je tale (zgodovinarke Effie Pedaliu na angl. Wikipediji), iz katerega bi se o vzrokih oportunističnega obnašanja v Italiji lahko kaj poučili v naši matici in zamejstvu, tako na levici kot na desnici. Posebej zanimivo se mi zdi, ko sem že pri avtorefleksiji, da je temu naredil konec šele pripadnik t.i. "tretje generacije" (ki naj bi bila zaradi časovne oddaljenosti najmanj prizadeta/travmatizirana), medtem kot je "druga generacija" (katere predstavnik si Ti) imela vrh glave večnega obujanja spominov "prve generacije" (npr. Borisa Pahorja) in je v želji, da bi živela kot mladi na Zahodu, bežala pred "prehlajenim predmetom zgodovine" v Šalamunovsko neobremenjen hipijevski odnos do sveta, ki so si ga lahko privoščili na Zahodu, toda pri tem zgodovinsko breme preložila na naslednjo, "tretjo generacijo", svoje otroke, nas. Upam, da bi mi moj pokojni ded, ki se je rodil v Ameriki in se - komaj šestleten - brez očeta, ki je pustil življenje v ameriškem rudniku, vrnil v Evropo, kjer so mu Italijani potem požgali dom, ki ga je sam zgradil, pripel medaljo za nedavni dosežek.--DancingPhilosopher (pogovor) 14:01, 22. oktober 2013 (CEST)

Seveda, z veseljem. Psevdonim A. D. Person razvezuje Cobiss (COBISS) v Toma Ložarja, zato ni narobe, če to povem še tule. Karakterni profil moje generacije je najbrž kar ustrezen, dvomim pa, da so mlajše generacije ponovno družbeno dejavnejše: saj se vendar povsod razlega jamer, kako jih ni mogoče animirati za nobene velike projekte popravljanja sveta. Naše občutke ali domneve o razlikah v obnašanju generacij lahko potrdi ali ovrže le dovolj obsežna sociološka raziskava, ki pa je ne poznam. Bravo za uveljavitev nujnih korektur v drugojezičnih Wikipedijah! Ko bi lahko tako učinkovito prepričali še pismouke med domačimi wikipedisti :) --Hladnikm (pogovor) 16:04, 24. oktober 2013 (CEST)

Hvala. V zvezi z mojimi domnevami o "treh generacijah" imaš - seveda - prav, da jih ne morem potrditi ali ovreči s pomočjo dovolj obsežne in reprezentativne sociološke empirične raziskave, ampak so bolj moja aplikacija teorije, ki pa ima vendarle določeno medicinsko empirično podlago in ni le špekulacija. Vsaj v ameriški literarni vedi, pa tudi v nemški, teorijo trans-generacijskega prenosa travme (ali po slovensko: teorijo medgeneracijskega prenosa travme) resno upoštevajo. Pri nas malo manj. Kljub temu sem tudi v Sloveniji naletel na njeno upoštevanje v zgodovinopisju s strani Marije Jurić Pahorjeve, saj v članku tule (str. 49-51) navaja štiri načine, na katere se travma prenaša med generacijami po Ilany Kogan in sicer
1) Otrok kot odložišče. Disociirana (v zastareli psihoanalitični terminologiji so temu rekli "potlačena") čustva, ki so jih starši zaradi lastne travme disociirali med primarno travmo, se odlagajo (na svoji angleški uporabniški strani sem v pesmi tukaj uporabil glagol to dump) na novo generacijo.
2) Otrok kot izpolnjevalec nedoseženega. Talente in ambicije, ki jih starši, ker jim je to travma preprečila, niso mogli doseči v meri, ki bi jo sicer lahko, če ne bi bilo travme, je njihov otrok primoran izpolniti, čeprav bi ga zanimalo kaj drugega in ima talent za kaj drugega ter s tem razvije lažni jaz.
3) Otrok kot tolažnik. Vloge se obrnejo in otrok lastne otroške potrebe zanemari zato, da lahko poskrbi za neizpolnjene otroške potrebe lastnih staršev, vključno s tolažbo.
4) Otrok kot uprizoritelj je primoran uprizoriti nezavedno identifikacijo z usodo staršev in starih staršev.
--DancingPhilosopher (pogovor) 13:04, 29. oktober 2013 (CET)

Vse lepo in prav in teoretično podprto, vendar enostransko, ker citirana kategorizacija vlog v medgeneracijskem konfliktu vidi otroka zgolj kot žrtev, ne pa tudi v potencialno obrnjeni vlogi, ki na Zahodu s pretirano občutljivostjo za otroške pravice včasih dobi patološke dimenzije. Spet pogrešam statistične podatke o razmerjih pokvarjeni starši > pokvarjeni otroci, pokvarjeni starši > uspešni otroci, uspešni starši > uspešni otroci, uspešni straši > pokvarjeni otroci (zamenjaj te ad hoc izraze z morebitnimi sprejemljivejšimi). Samo v tradicionalni kmečki povesti in v sodobni pedagogiki ima vedno prav naslednja generacija, v resničnem življenju pa imamo vse mogoče. In še: genetski determinizem je absolutno mimo. --Hladnikm (pogovor) 13:56, 29. oktober 2013 (CET)

Hotel sem le reči, da obstaja del populacije, za katero ta teorija velja in sicer sem bil pri tem premalo natančen o čem pravzaprav govori ta teorija. Gre za podvariante Tvoje prve kategorije (pokvarjeni starši > enaki otroci), o ostalih ta teorija ne govori. Tudi ne gre za genetski determinizem. Torej gre za specialno teorijo, ki se ne ukvarja niti s (kvantitativno/statistično najbrž največjo) skupino uspešnih staršev > uspešnih otrok, niti s skupino tistih otrok, ki - kljub pokvarjenim staršem in kljub prenešeni travmi - postanejo uspešni (čeprav to, kar se v pretirano tekmovalni družbi ponavadi definira kot "uspeh" včasih ni pravi uspeh). Hotel sem tudi reči, da je ta teorija, čeprav ne razčlenjuje celotne populacije, ampak le njen del, uporabna tudi pri razlagi zakaj pri nekateri narodih travme iz druge svetovne vojne tako dolgo vztrajajo. O slednjem sem ravnokar pisal na Goodreads v svoji oceni romana Anti-fa cona Erice Johnson Debeljak tukaj.--DancingPhilosopher (pogovor) 15:32, 29. oktober 2013 (CET)

Prosojnice[uredi kodo]

Tule sem vstavil povezavo na Tvoje prosojnice, ki pa sem jih dal online, dopolnil z diapozitivom z zemljevidom, animacijami ter nekoliko parafraziranimi naslovi in besedilom na nekaterih prosojnicah. Dal sem Ti pravice do sourejanja le-te. Na konstruktivno novo leto! :-) --DancingPhilosopher (pogovor) 17:11, 10. januar 2014 (CET)

Lepo, hvala! In v štirinajsto juriš! --Hladnikm (pogovor) 20:40, 10. januar 2014 (CET)

Vandot[uredi kodo]

Tule poteka razprava o primernosti navedka v uvodu članka, komentar bi bil dobrodošel. — Yerpo Ha? 14:21, 18. januar 2014 (CET)

Migracija SBL -> Slovenska biografija[uredi kodo]

Za uporabo predloge {{SBL}} v bodoče bi bilo bolje, da se posodobi tudi URL (tale poseg je popravil samo bibliografske podatke). Problem je, ker so programerji bazo za Slovensko biografijo očitno naredili na novo, zato ID-ji niso enaki. Obstoječi delujejo zato, ker so bile na njihovi strani ustvarjene preusmeritve, problem pa bo nastal, ko bo kdo želel vključiti predlogo v novo biografijo - do starega ID-ja ni več mogoče priti, novi pa s starim URL-jem ne bo deloval. Zato predlagam, da naredimo raje novo predlogo (nekaj v smislu {{SloBio}}) in pustimo staro kot je bila. V člankih pa jo bo treba na žalost menjati ročno, vsaj jaz druge rešitve ne vidim. — Yerpo Ha? 13:57, 5. marec 2014 (CET)

Se strinjam. Na ZRC sem vprašal, kako preko Slovenske biografije priti do obljubljenega Primorskega biografskega leskikona; papirnati viri za to spletišče naj bi namreč bili trojni. --Hladnikm (pogovor) 14:12, 5. marec 2014 (CET)

Slovenska biografija je sicer dobra novica, ampak na WP nam bo pa naredila precej dela. Sicer pa gesla, prenesena iz PSBL, najdeš tako, da poiščeš vnos za osebo, ki v PSBL ima biografijo, in bo tam tudi (ali samo) tekst iz PSBL. Gl. primer: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917657/ --IP 213 (pogovor) 14:48, 5. marec 2014 (CET)

Sem na hitro ustvaril začetno verzijo predloge z imenom {{SloBio}}, zaenkrat je samo popravljena kopija predloge {{SBL}}. Vendar bo treba funkcionalnost verjetno razširiti. Pri biografijah, ki združujejo več papirnatih virov, bo verjetno kdo hotel natančnejše citiranje, recimo konkreten sklic na tekst iz Slovenskega biografskega leksikona s konkretnim avtorjem. Ali pa v istem članku za en podatek SBL, za drugi pa Primorski leksikon. Tehnično ni prevelik problem, le za oblikovanje bibliografskega izpisa bi prosil malo pomoči. — Yerpo Ha? 22:32, 5. marec 2014 (CET)

Bibliografski izpis, ki si ga pripravil, je ok in nimam pripomb. Namesto dvopičja za imenom avtorja se zadnja leta stavi pika, vendar to še ni poenoteno in dvopičje lahko tudi ostane. Ko dobim z ZRC podatke, kako izbirati vire znotraj SloBio, bo treba najti še obliko za take citate, najbrž nekako takole: Martin Jevnikar: Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. ali Martin Jevnikar: Budal Andrej. Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. Ker ne gre več za samostojne izdaje, sem ležeči tisk pri SBL in PSBL opustil. Sicer pa ostaja dilema tudi glede ležečih imen portalov. Sam sem jih nekaj časa postavljal ležeče (Geopedija, Wikipedija, Planet Siol.net, MedOverNet, Google Drive, Internet Archive itd., vendar sem to opustil, ker tudi drugje po svetu tega (še) ne prakticirajo, ker je bilo ležečega tiska v tekstu nenadoma moteče veliko in ker se je o statusu samostojnega spletišča težje odločiti kot o statusu knjižne monografije ali revije. --Hladnikm (pogovor) 08:40, 6. marec 2014 (CET)
A ne bi bilo enostavneje navajati samo Slovenska biografija, s.v. "Priimek Ime"? Tako ima recimo CMS za knjižne enciklopedije in leksikone. --IP 213 (pogovor) 09:07, 6. marec 2014 (CET)
S. v. je samo elegantno nadomestilo za navajanje strani, ki pa v elektronski izdaji itak ne pridejo v poštev. Pri splošno poznanih leksikografskih virih v eni in edini izdaji bi si lahko privoščili tudi izpust kraja, založbe in letnice (končno vse te podatke dobimo s klikom na naslov publikacije), ni pa se mogoče zaradi osnovnih principov citiranja, ki zahtevajo navedbo avtorja, kadar je ta poznan, izogniti avtorju članka. Slovenska biografija je povrhu zapletena zato, ker bo uporabnik v njej lahko izbral med tremi različnimi gesli na isto temo (SBL, PSBL, NSBL). V tem primeru bi bil poenostavljeni zapis takle: Martin Jevnikar: Budal Andrej. Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. ali s kratico in pokonci: Martin Jevnikar: Budal Andrej. SBL. Slovenska biografija. --Hladnikm (pogovor) 10:26, 6. marec 2014 (CET)

OK, se strinjam. Kraj in leto izida pa pravzaprav moramo izpustiti, glede na to, da je SloBio permanentni projekt, ki ga - če prav razumem - nameravajo še dopolnjevati. In še malenkost: zdaj so za priimkom napisane vejice, ki jih SBL ni imel. Je torej prav Martin Jevnikar: Budal, Andrej. SBL. Slovenska biografija? --IP 213 (pogovor) 11:32, 6. marec 2014 (CET)

Po pravopisu mora biti za priimkom vejica, vendar sta PSBL in SBL vejico izpuščala (ker sta naslov gesla razumela kot nekakšno kazalko), zato je bil naslov pri citiranju iz SBL in PSBL brez vejice. Slovenska biografija za naslov nima samo imena in priimka, ampak še druge podatke, npr. Bevk, France, akademik (1890–1970) in bi se moral cel ta naslov pri navedbi kode tudi izpisati. če tega ni mogoče avtomatizirati, je treba naslov vnesti ročno. --Hladnikm (pogovor) 19:14, 6. marec 2014 (CET)
Matija Ogrin z ZRC SAZU mi je poslal natančna pojasnila glede razmerij med SB, SBL, PSBL in NSBL skupaj s priporočili za citiranje. Zainteresiranim jih prepošljem osebno. --Hladnikm (pogovor) 07:42, 10. marec 2014 (CET)

Jaz bi ključne poudarke raje prebral kar tu. Prav tako ne bi bilo slabo, če bi jih vključil na stran Wikipedija:Spletni viri. --IP 213 (pogovor) 09:10, 10. marec 2014 (CET)

Prav, postorim čez nekaj dni. --Hladnikm (pogovor) 09:33, 10. marec 2014 (CET)

Popravil sem predlogo da je možno vanjo vnesti še vir zapisa (SBL/PSBL/NSBL), navodila so v posodobljeni dokumentaciji na {{SloBio}}. — Yerpo Ha? 19:55, 23. marec 2014 (CET)

Sem poskusil pri Regnu, pa ne izpiše sam od sebe naslova gesla, kot stoji v SloBio, ampak ga je treba vpisati ročno. Bi lahko še odpravil narekovaje pri naslovu članka? Komentiraj prosim primer Joža Abrama na Novi pisariji, da citiranje tam in tu približno uskladimo. Trenutno lahko med viri SBL, PSBL in NSBL izbiramo samo pri priimkih na A. Ja, napotka od zadnjič še nisem izpolnil ... --Hladnikm (pogovor) 08:22, 24. marec 2014 (CET)
Se opravičujem za neodzivnost, te dni imam bolj malo energije za wiki... Ja, za samodejni vpis naslova gesla bi bilo treba avtomatizirati branje iz zbirke podatkov Slovenske biografije, kar presega moje programerske spretnosti. Predlogo sem postavil tako, da je samo posrednik parametrov v predlogo {{Navedi splet}} (za namen standardizacije), vendar slednja dela narekovaje okrog naslova članka. Razmišljam, da bi predlagal kar ukinitev teh narekovajev, ki bi posledično vplivala na mnogo člankov, saj je že zunanja hiperpovezava PMM dovolj opazen indikator naslova članka.
Kar se primera v Wikiknjigah tiče... menim, da bi morali citirati vsak leksikon znotraj Slovenske biografije posebej, ne samo stran kot celoto, zato sem oblikoval {{SloBio}} po zgornjem predlogu. Za primer Joža Abrama, če bi hotel en podatek povzeti po SBL, drugega pa po NSBL, bi uporabil predlogo dvakrat (kot je razloženo v navodilih). Predlagam edino, da se avtorja zapisa navaja v obliki Priimek, Ime, zaradi sortiranja referenc po abecedi. Osebno sem navajen citiranja v naravoslovju, kjer se pri mnogih referenčnih delih citira posamezna poglavja s točno določenimi avtorji, citat pa potem vsebuje še podatke o urednikih in izdajatelju celotnega dela (glej npr. Zelena smrdljivka, referenca #24). — Yerpo Ha? 11:01, 26. marec 2014 (CET)

Meni so pa narekovaji za naslove člankov, gesel in drugih delov publikacije domači. Nekateri tipi citiranja (npr. CMS) jih zahtevajo. --IP 213 (pogovor) 11:46, 26. marec 2014 (CET)

Najmanj eksotično je res, če so naslovi člankov v narekovajih in če je priimek pred imenom (vendar samo pri prvem avtorju v skupini), ker tako pač narekuje večina stilov citiranja, čeprav so narekovaji redundantni in čeprav se da abecedno sortirati tudi po drugem elementu. V wikipedijskih člankih so seznami literature tako kratki, da je abecedno razporejanje odveč. Pri zeleni smrdljivki je literatura navedena med Sklici in opombami, torej ne po abecedi, in v takem seznamu je postavljanje priimka na prvo mesto ponovno odveč (mimogrede, v humanistiki je v zadnjem času postavljanje bibliografskih referenc v opombe celo odsvetovano). Citatnih slogov in navad je skratka veliko, zato bodo pisci v Wikipedijo verjetno še naprej uporabljali slog, ki so ga navajeni iz svojega strokovnega okolja. Za poenotenje navedb se mi zdi smiselno prizadevati najprej znotraj posameznega gesla. --- V Novi pisariji sem zdaj dopustil obe možnosti citiranja SB: izbranega vira znotraj SB in "pavšalnega", ki kaže na komplet vključenih gesel. --Hladnikm (pogovor) 13:04, 26. marec 2014 (CET)
Če sem prav razvozlal tale odgovor, lahko torej pustimo trenutno varianto? Mimogrede, od naslednjega tedna bo možno številčne identifikatorje gesel v SB vnašati v Wikipodatke, kar odpira možnosti za avtomatizacijo nekoč v prihodnosti. — Yerpo Ha? 13:34, 26. marec 2014 (CET)
Hehe, si opazil, kako nerad se opredeljujem, ker ima vsaka odločitev tudi svoje kontraindikacije :) Ja, naj bo tako, kot si po premisleku in izkušnji napravil. --Hladnikm (pogovor) 14:20, 26. marec 2014 (CET)
No saj to je lepota wiki sistema, da nič ni v kamen vklesanega, nevsebinske oblikovne izbire še najmanj :) — Yerpo Ha? 20:50, 26. marec 2014 (CET)

Out od curiosity: kaj pomeni, da je "v humanistiki je v zadnjem času postavljanje bibliografskih referenc v opombe celo odsvetovano"? Da naj bi nehali uporabljati opombe pod črto za navajanje literature? Za zgodovino namreč to prav gotovo ne drži, o čemer smo se na WP nekoč že pogovarjali. (Seveda pa ne najdem, kje). --IP 213 (pogovor) 14:23, 26. marec 2014 (CET)

Tudi sam se ne spomnim, od kod sem to povzel pred, hm, dvanajstimi leti za Praktični spisovnik. Takole pa so se sprijaznili z različno prakso citiranja med disciplinami na Princetonu: "some disciplines use footnotes, whereas others use parenthetical in-text citations; some require complete bibliographic information on all works consulted, whereas others require only a list of 'Works Cited'." Mešanje obeh načinov v eni publikaciji je vsekakor moteče. --Hladnikm (pogovor) 20:32, 26. marec 2014 (CET)
To pa absolutno drži. Pravzaprav bi bilo dolgoročno lepo, da bi vse opombe in sezname literature v WP poenotili, tudi če na način, ki meni ni všeč. Ampak do tja je dolga pot - upajmo, da ne road to nowhere. Medtem bi bil velik korak narejen s poenotenjem v okviru enega gesla. --IP 213 (pogovor) 21:00, 26. marec 2014 (CET)
Mimogrede, študentka, ki je samoiniciativno začela pisati geslo o razbojniku Guzaju, ga namerava napisati do konca. Napotil sem jo na tvojo pogovorno stran, kjer te poprosi, če ji restavriraš izbrisani začetek. Ali pa to lahko storiš že prej. --Hladnikm (pogovor) 17:44, 28. marec 2014 (CET)

Kolikor vidim, stran ni bila izbrisana. Kaj naj bi torej obnovil? --IP 213 (pogovor) 21:36, 28. marec 2014 (CET)

Ammm, jaz sem jo obnovila, ko sem prebrala to razpravo ... --Irena 22:16, 28. marec 2014 (CET)

Davorin Petančič[uredi kodo]

Pozdravljen. Iščem kakšno literaturo o Davorinu Petančiču, če je kje kaj bolj podrobno obdelano njegovo življenje in delo. Če veš za karkoli uporabnega, se priporočam. Hvala, --Janezdrilc (pogovor) 23:20, 23. marec 2014 (CET)

Hm, o Petančiču bo težko najti kaj več, kar smo že zbrali v geslu o njem. Kermauner, ki je poznal vse, nima o njem nič, med diplomami nastopa samo v enem poglavju. Včasih prinese kaj zanimivega brskanje po dLibu po besedilih - 143 zadetkov - prelistaj. Preveri še pri Martinu Grumu na ZRC SAZU, če ima v mapi za Novi slov. biogr. leksikon kaj o njem. --Hladnikm (pogovor) 07:53, 24. marec 2014 (CET)

Zahvala za korekturo gesla[uredi kodo]

Pozdravljeni! Strinjam se s popravki gesla o strokovni recenziji in se vam za korekturo najlepše zahvaljujem. Lep vikend --Demielle8 (pogovor) 14:58, 16. maj 2014 (CEST)

Pomen Wikipedije za jezikovni obstoj[uredi kodo]

Mi je kar polepšalo dan, ko sem danes zjutraj poslušal včerajšnji radijski pogovor :) Ko je bilo ravno govora o emancipaciji jezikov, delež člankov v angleški Wikipediji proti vsoti je že manj kot 15 %. Naša se res drži okrog 40. mesta, mi je pa osebno kot merilo bolj všeč lestvica po pokritosti temeljnih enciklopedičnih tem, kjer smo prilezli že skoraj med trideseterico odkar je bil zagnan usmerjen projekt. Golo število člankov je preveč enostavno manipulirati s (pol)avtomatskim kreiranjem strani dvomljive enciklopedične vrednosti, kar mnogi počnejo. — Yerpo Ha? 18:58, 11. junij 2014 (CEST)

Hvala za tele povezave, bom posodobil svoje prosojnice. Hkrati je posnel še za eno oddajo pogovora in objavim, ko mi sporoči, kdaj bo na sporedu. Mogoče se zdrami celo UL, ki jo kregam, ker ponuja sodelavcem tečaje o patentni zaščiti namesto tečajev o prostem objavljanju :) --Hladnikm (pogovor) 07:41, 12. junij 2014 (CEST)

Glasovanje za izbrani članek o Visoški kroniki[uredi kodo]

V teku je glasovanje za izbrani članek o Visoški kroniki. Kakšen komentar bi bil dobrodošel, ker nimamo veliko izbranih člankov s področja literature? --Pinky sl (pogovor) 16:40, 21. junij 2014 (CEST)

Slovenisti?[uredi kodo]

Pozdravljen, je mogoče Slovenistka J. del kakšnega od tvojih projektov? Namreč, kljub opozorilom vztrajno kopira v Wikipedijo promocijsko gradivo literarnih dogodkov (ali v najboljšem primeru ustvarja samo s povzemanjem promocijskega gradiva) in se ne odziva na nobeno sporočilo. Bi lahko prosim posredoval? Meni očitno ne bo uspelo brez drastičnih ukrepov... — Yerpo Ha? 09:44, 11. julij 2014 (CEST)

Eni sem res dal za nalogo Pretnarjevo nagrado, pa se je ni lotila in tudi podpisuje se na Wikiverzi drugače. Za vsak slučaj sem ji kljub temu pisal. Domnevam, da gre za koga od podjetnih velenjskih literatov, ker so vse teme povezane z njihovo kulturno dejavnostjo. Če nič ne pomaga, je rešitev samo blokada neodzivnega agresivca. Študentom sicer zapovedujem komuniciranje. --Hladnikm (pogovor) 12:05, 11. julij 2014 (CEST)
Ok, hvala. Jo je bilo treba že blokirat, ker je neargumentirano odstranjevala tudi predloge. — Yerpo Ha? 13:16, 11. julij 2014 (CEST)
Ravno sem bil prisiljen dodelit pavzo še drugemu. Če imaš stike z Velenjčani, bi jim bilo mogoče fino pojasnit, da si s takim pristopom delajo škodo. — Yerpo Ha? 20:09, 11. julij 2014 (CEST)

Nestični vezaj[uredi kodo]

Glede imena Matevž Ravnikar – Poženčan si navedel v povzetku urejanja, da mora biti v zapisu pomišljaj. V Slovenskem pravopisu pa piše, da se pri imenih z vzdevkom uporablja vezaj (člen 428). --Janezdrilc (pogovor) 18:19, 16. julij 2014 (CEST)

Imaš prav, zadnji SP res hoče nestični vezaj, tako kot pri dvojnih ženskih priimkih, tako da bralec ne ve, ali gre za eno ali za drugo. Zato se verjetno leksikon Slovenska književnost drži starejše rabe z nestičnim pomišljajem pri vzdevkih (npr. Ferdo Kočevar – Žavčanin), ki jo pozna tudi SBL (npr. Fran Maselj – Podlimbarski). Sam pišem po starem, tako kot je učil Toporišič, preden si je glede vezajev/pomišljajev premislil, vendar nič ne protestiram, kadar mi urednik tekst za objavo v reviji ali zborniku popravi po zadnjem pravopisu. Kako na Wikipediji? Najbrž se bom moral počasi sprijazniti s pravopisnim dekretom, če ne pride prej do opustitve ločila med priimkom in vzdevkom, kar se že dogaja (npr. Josipina Urbančič Turnograjska); opušča se tudi vezaj pri dvojnih ženskih priimkih. Hvalabogu, da se lahko tedaj hitro napravi preusmeritev. Pri Matevžu Ravnikarju kar popravi v skladu z drugimi podobnimi imeni na Wikipediji. --Hladnikm (pogovor) 19:48, 16. julij 2014 (CEST)

Pred časom smo se res zmenili za nestični vezaj za vzdevke. Sicer pa menim, da se je vzdevkom bolje kolikor le možno izogniti. Nekje se pač navede, da je človek ustvarjal tudi pod temi in temi vzdevki, in je dovolj. Sestavljene priimke pri ženskah pa pri nas naj ne bi pisali z ločili, saj tudi slovenska zakonodaja tega ne omogoča v uradnem imenu. Praviš, da se jih sicer zapiše z nestičnim vezajem? Ponavadi jih vsi pišejo s stičnim, kot na primer Lidija Apohal-Vučkovič. K sreči prinašajo Wikipodatki rešitev za vso to imensko zmedo, saj lahko v "Izjavah" posebej določiš, kaj je ime, kaj priimek in kaj "druga imena".

Ali misliš, da bi bilo dobro imeti samo Josipina Urbančič, ali je vzdevek vseeno preveč udomačen (sam niti nisem vedel, da gre za vzdevek)? V primeru, da ostane, bi jaz raje dal vezaj vmes. --Janezdrilc (pogovor) 23:16, 16. julij 2014 (CEST)

Čisto brez vzdevkov ne bo šlo, ker so nekateri ljudje edinole po njih poznani. Raba je zelo različna tudi zato, ker se osebna imena ne držijo pravopisa tako močno kot drugo besedje (prim. Lea : Leja, Alex : Aleks, Klemen Klemna : Klemen Klemena) in velja tista oblika, za katero se posameznik odloči; zakonodaje v zvezi z imeni ne poznam. Ženske priimke še vedno pišem s stičnim vezajem, dokler ne opazim, da so ga njihove nosilke opustile. Do alternativnega zapisa z nestičnim vezajem je prišlo najbrž zato, ker stični vezaj med priikoma pomeni tudi dve osebi, npr. Šolar-Bajčeva slovnica. --Hladnikm (pogovor) 08:56, 17. julij 2014 (CEST)

Tole mi piše lektorska izvedenka Petra: "glede vezajev v priimkih ste pa že vse povedali: je pa res danes v SP zapovedan nestični vezaj in za vzdevke in za dvojne priimke, kjer se res opuščajo. ker si želimo, da bi wp pridobivala status relevantnega vira, si jaz želim, da bi sledila tudi pravopisnim zapovedim in torej ne bila vir sklicevanja za tiste, ki bi potem hoteli oporekati lektorjem, ki bi vsi popravili stični vezaj ali pomišljaj, in navijam za nestični vezaj [... in] enotni normi za vse." In še: "argument za nestični vezaj namesto drugih variant je pač v pomenu, ki ga posamezna črtica označuje. oba, stični in nestični, pomenita "in", nestični pa naj bi se uporabljal v primeru, ko se obe entiteti sklanjata (f. maslja - podlimbarskega in recimo g. gašparja - mišiča vs. pirc-musarjeve in slovensko-angleškega slovarja)." --Hladnikm (pogovor) 06:53, 20. julij 2014 (CEST)

Zanimiva razlaga. Se strinjam s tem o relevantnosti vira in sledenju pravopisnim zapovedim. Hvala za pojasnilo. --Janezdrilc (pogovor) 11:19, 20. julij 2014 (CEST)

SloBio[uredi kodo]

Obstaja mogoče že kakšna strokovna recenzija projekta Slovenska biografija? Koristno bi bilo napisati vsaj škrbino, da ne bo tiste grde rdeče povezave v pol člankih o Slovencih. Meni uspe najti samo opis projekta na portalu SiStory, ki ga je napisala urednica. — Yerpo Ha? 09:10, 30. julij 2014 (CEST)

Petra Vide Ogrin mi danes sporoča, da se bo lotila članka. --Hladnikm (pogovor) 16:37, 21. avgust 2014 (CEST)

Memo: kako označiš stran za izbris[uredi kodo]

{{bk|neki razlog}}

Ne vem kam drugam zapisati kot na svojo pogovorno stran, da bi si končno zapomnil :) --Hladnikm (pogovor) 19:59, 10. oktober 2014 (CEST)

Kekec[uredi kodo]

En zanimiv zapis o Kekcu s hrvaške perspektive: [5], avtorja Miljenka Jergovića. — Yerpo Ha? 14:50, 6. december 2014 (CET)

Res je, prav zanimivo. Samo o tistih knjigah z Vandotovim podpisom si je izmislil, saj je Kekčeva pred vojno izšla samo ena :) --Hladnikm (pogovor) 22:53, 6. december 2014 (CET)

Frank Tavčar[uredi kodo]

Na Wikipediji imamo dva članka za združitev: Frank Tavčar in Frančišek Saleški Tavčar. Kateri naslov se ti zdi ustreznejši? Na Wikiviru bo tudi treba ustvariti njegovo stran s kategorijo. Slovenska biografija ima članek Tavčar, Frank S. --Janezdrilc (pogovor) 01:11, 25. februar 2015 (CET)

Hm, na Wikiviru imamo Frank S. Tauchar, na Cobissu enako, Petričeva v Slovenski izseljenski književnosti tudi. Res pa je, da smo bolj poznanega Adamiča poslovenili, čeprav se je v ZDA tudi podpisoval brez strešice. Očitno smo v zadnjem času začeli bolj upoštevati izvirne zapise pri imenih. Na dLibu je razmerje med Frank S. Tauchar in Frank S. Tavčar 357 : 17, zapisov brez srednjega S. je manj. Predlagam torej najpogostejšo rabo Frank S. Tauchar in preusmeritev na to ime z vseh drugih variant. Adamič se je nekje ironično izrazil o njegovem zgodovinskem romanu -- na Wikiviru bomo Taucharja vzeli v natančnejšo obravnavo. Sicer se trenutna zapisa o Taucharju ne razlikujeta dosti po genezi, številu urednikov in obsegu in je vseeno, katerega vzameš za izhodišče. --Hladnikm (pogovor) 08:51, 25. februar 2015 (CET)

Naslovnice knjig[uredi kodo]

Opazil sem, da se jih v zadnjem času kar nekaj naložilo na Zbirko. Razen nekaterih izjem (npr. File:Naslovnica knjige Že nekoč, danes, jutri..jpg kot preenostavna za zaščito, podobno je če vsebujejo le enostavno besedilo - naslov in avtorja npr. File:Kristalni čas (naslovnica knjige).JPG), je dizajn naslovnice zaščiten in se jih lahko naloži le lokalno kot poštena uporaba s predlogo {{naslovnica knjige}}. --Sporti (pogovor) 11:57, 21. november 2016 (CET)

Hvala za opozorilo, v petek ga na seminarju preberememo in upoštevamo. Za naslovnice knjig in zbornikov za članek v:Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni, ki si jih predlagal za izbris iz Zbirke, tudi predlagam lokalno postavitev. Lahko to napraviš? --Hladnikm (pogovor) 12:44, 21. november 2016 (CET)
Hm hm, z Wikiverze, kjer koncipiramo članke za Wikipedijo, je še vedno mogoče samo nalaganje slik naslovnic neposredno v Zbirko. Zato pa so tam tudi slike naslovnic za moje članke na Wikiverzi. Lahko na Wikiverzi napraviš enak vmesnik za lokalno nalaganje kot na Wikipediji? --Hladnikm (pogovor) 18:25, 21. november 2016 (CET)
Miran, stran za lokalno nalaganje na Wikiverzo je tu, ne vem pa, kdaj in zakaj je izginila iz menija na levi strani. MZaplotnik edits 20:12, 21. november 2016 (CET)
Pa tudi: »Izvajanje želenega dejanja je omejeno na uporabnike v skupini: Administratorji.« --Sporti (pogovor) 07:44, 22. november 2016 (CET)
Glede naslovnic za Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni jih na Wikiverzo ne morem prestaviti, ker je kot rečeno zgoraj nalaganje slik zaklenjeno za navadne uporabnike, lahko le sem, če se tudi članek prestavi sem. --Sporti (pogovor) 12:20, 22. november 2016 (CET)
Sporne slike skopiram torej ročno na Wikiverzo; predlogo {{Predloga:Naslovnica knjige}} za opremo z ustrezno licenco sem v grobem že prenesel tja. --Hladnikm (pogovor) 13:51, 22. november 2016 (CET)
Ja, za prihodnje članke o romanih pa se naslovnice morda doda šele ob prenosu članka na Wikipedijo, drugače bi bilo potrebno sprostiti nalaganja datotek za uporabnike na Wikiverzi. --Sporti (pogovor) 15:03, 22. november 2016 (CET)
Še to, dogovorili smo se za načelo minimalne uporabe avtorsko zaščitenih del, ki naj bi se jih vključevalo samo v članke, kjer so direktno uporabni za ponazoritev. Za primer naslovnic so to konkretni članki o knjigah ali podpoglavja z obširnejšim opisom posameznih naslovov v biografskih člankih, ne pa samo seznami del kot pri Janezu Gregorinu ali posredno povezani članki (npr. Zamolčani avtorji). — Yerpo Ha? 15:57, 28. november 2016 (CET)
Prav, prosim torej za ponovni izbris teh dveh. Čeprav v zadnjem primeru tako pravzaprav prispevamo k zamolčanosti. --Hladnikm (pogovor) 07:35, 29. november 2016 (CET)
Če je v planu članek za katero od teh dveh knjig, lahko naslovnica seveda ostane. — Yerpo Ha? 08:13, 29. november 2016 (CET)

Še vedno se to dogaja: [6], [7]. --Sporti (pogovor) 13:12, 8. januar 2017 (CET)

Kaj storiti s tistimi, ki ne hodijo na seminar, ne berejo navodil in ne poslušajo, kadar pridejo? Na wikijih bo treba žal popraviti za njimi, v šoli pa se jim bo poznalo pri oceni. No, drugi primer je še iz časa pred temile dogovori. --Hladnikm (pogovor) 14:08, 8. januar 2017 (CET)

Kategorizacija književnosti[uredi kodo]

Ojla, slučajno sem kliknil na Kategorija:Književnost in opažam, da je not precejšen kaos. Preden se lotim pospravljanja in naredim še večjo neumnost, bi prosil za par nasvetov. Konkretno:

  • "Književne zvrsti" in "Pripovedni žanri", je to sopomenka in bi bilo bolje ti dve kategoriji združiti? Če prav sklepam, je "zvrst" v literarnem kontekstu ustreznejši slovenski izraz.
  • V obeh so kategorizirane tudi pripovedne oblike - roman, novela, črtica ... Bi bilo zanje smiselno vzpostaviti novo kategorijo Književne oblike ali obstaja kakšna ustreznejša nadpomenka?
  • Katere kategorije, ki so zdaj v matični kategoriji "Književnost", bi vse spadale v eno od njiju?

Toliko zaenkrat, morebitna dodatna vprašanja sledijo. Hvala, — Yerpo Ha? 10:25, 28. april 2017 (CEST)

Tega sem se bal sam lotiti in imam zato slabo vest. Najprej
  • Književnost = Literatura (ne vem, kako bi lahko napravil preusmeritve, ker se išče po obeh izrazih)
  • Književne zvrsti (= literarne zvrsti; polovica stroke govori tudi o književnih/literarnih vrstah) vključujejo:
    • Pripovedne vrste (roman, novela, črtica, povest, zgodba, anekdota)
    • Pripovedni žanri (zgodovinski roman, planinska povest, ženski roman, vampirski roman ...); mogoče bi bilo bolj enostavno pripovedne vrste in pripovedne žanre združiti v kategorijo Pripovedništvo
    • Dramske vrste (komedija, tragedija, enodejanka, spevoigra …); po prejšnjem zgledu morda raje: Dramatika?
    • Pesemske oblike (mogoče bi bil naslov kategorije kar Poezija ali Pesmi): sonet, pripovedna pesnitev, balada, romanca …
  • Črtal bi: Književnost po celinah‏‎ (1 element), Književnost po dobah‏‎ (1 element) in po državi; tudi Literarna dela‏‎ (1 element), Literarna geografija‏‎ (1 element)
  • Literarni junaki > Literarni liki
  • Leposlovni časopisi‏‎ (1 element) > Literarni časopisi

Toliko za zdaj, --Hladnikm (pogovor) 12:30, 28. april 2017 (CEST)