Janez Menart: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
Redakcija 3372880 uporabnika NinaLajmis (pogovor) razveljavljena
dodala, uredila
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Pisec
'''Janez Menart''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[prevajalec]] * [[29. september]] [[1929]], [[Maribor]], [[Slovenija]], † [[22. januar]] [[2004]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
| name = Janez Menart

[[Slika:menart.jpg|thumb|Janez Menart]]
| image = menart.jpg|thumb|Janez Menart
| caption = [[pesnik]], [[prevajalec]]
| birth_date = {{datum rojstva|1929|9|29|mf=y}}
| birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]])
| death_date = {{datum smrti in starost|2004|1|22|1929|9|29|mf=y}}
| death_place = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| occupation = [[prevajalec]], [[svobodni književnik]], [[urednik]]
| movement = [[intimizem]]}}


== Življenje ==
== Življenje ==


Rodil se je v [[Maribor|Mariboru]], kjer je bila njegova mati [[gledališka igralka]]. Oba starša sta zgodaj umrla. Otroštvo je preživel v pri starih starših in rejnikih. [[osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]], živel je v [[Marijanišče|Marijanišču]]. Na preizkusnem izpraševanju je pridobil eno od štirih za tisto leto razpisanih štipendij takratne [[Dravska banovina|Dravske banovine]], zato je lahko kljub skromnim razmeram nadaljeval šolanje na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Študiral je [[slovenistika|slovenistiko]] in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1956 diplomiral.
Rodil se je v Mariboru, a je že od otroških let živel v Ljubljani. Njegova mati je bila gledališka igralka. Zgodaj je izgubil oba starša, živel pri starih starših in v internatih, večji del v [[Marijanišče|Marijanišču]]. Med letoma 1940 in 1948 je obiskoval [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]], nato pa študiral [[slovenistika|slovenistiko]] in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1956 diplomiral. Po vojaščini se je zaposlil kot [[lektor]], [[dramaturg]] in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju [[Triglav film]], kjer je ostal sedem let. Nato je živel kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil pri [[RTV Ljubljana]] kot [[urednik]] [[dramski oddelek|dramskega oddelka]]. Zaradi političnih nazorov so ga degradirali v dramaturga, po desetih letih pa je še tri leta delal kot prevajalec za tekoče zadeve. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba [[Svet knjige]] pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve leta 1990.


Po [[vojaška obveznost|vojaščini]] se je zaposlil kot [[lektor]], [[dramaturg]] in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju [[Triglav film]], kjer je ostal sedem let. Nato je živel kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil pri [[RTV Ljubljana]] kot [[urednik]] dramskega oddelka. Kasneje je delal tam kot [[dramaturg]], nato kot [[prevajalec]] za tekoče zadeve. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba [[Svet knjige]] pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1990.
Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], 23. aprila 1987 pa za rednega. Od 8. februarja 1985 do 12. januarja 1993 je bil tajnik svojega razreda. Pri [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]] je bil v letih 1963 in 1969 tajnik, podpredsednik in predsednik.

Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], 23. aprila 1987 pa za rednega. Med letoma 1985 in 1993 je bil tajnik svojega razreda. Pri [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]] je bil v letih 1963—1969 tajnik, podpredsednik in predsednik.

Ženo Tonko je spoznal kot študent, rodila se jima je hčerka Barbara.


== Delo ==
== Delo ==
Prvo pesem je Menart objavil pri dvajsetih letih. Leta 1953 je skupaj s [[Kajetan Kovič|Kajetanom Kovičem]], [[Tone Pavček|Tonetom Pavčkom]] in [[Ciril Zlobec|Cirilom Zlobcem]] izdal pesniško zbirko ''[[Pesmi štirih]]''. Dve leti kasneje je izdal prvo samostojno zbirko ''Prva jesen''. Sledili so še ''Časopisni stihi'' (1960), ''Bela pravljica'' (1963), ''Semafori mladosti'' (1963), ''Pesnik se predstavi'' (1969), , ''Srednjeveške balade'' (1973), ''Pod kužnim znamenjem'' (1977), ''Statve življenja'' (1979), ter ''Srednjeveške pridige in balade'' (1990).
Prvo pesem je objavil pri dvajsetih letih. Leta 1953 je skupaj s [[Kajetan Kovič|Kajetanom Kovičem]], [[Tone Pavček|Tonetom Pavčkom]] in [[Ciril Zlobec|Cirilom Zlobcem]] izdal pesniško zbirko ''[[Pesmi štirih]]'', dve leti kasneje pa prvo samostojno zbirko ''Prva jesen''. Naslednja pesniška zbirka ''Časopisni stihi'' velja za oblikovno eno najdrznejših. Z njo se uveljavil kot najširše razumljiv in sprejemljiv pesnik, odlikuje pa ga izjemna jezikovna spretnost. V nadaljnjih zbirkah se je znova oblikovno discipliniral. Poleg [[lirika|lirskih]] najdemo v Menartovi poeziji tudi [[epika|epske]] prvine: pesnitev ''Bela pravljica'', zbirki ''Srednjeveške balade'' ter ''Srednjeveške pridige in balade''. Mladini sta namenjeni zbirka ''Pesnik se predstavi'' in slikanica ''Mižek figa gre po svetu''.


Posthumno sta bili izdani zbirki ''Spomin'' in ''Epigrami''. V slednji je [[Tone Pavček]] zbral epigrame, objavljene v knjigah in dnevnem tisku. ''Spomin'' pa je zbirka še neobjavljenih pesmi, ki jo je pesnik nameraval izdati pod naslovom ''Zadnja pomlad''. [[Urednik]] [[Marjan Brezovar]] jim je dodal še ''Belo pravljico''.
Menart je nekatera dela tudi prevedel. Od prevodov poezije je v samostojnih knjigah izdal izbore iz pesniških del [[Robert Burns|Roberta Burnsa]], [[Samuel Taylor Coleridge|Samuela T. Coleridgea]], [[Victorja Hugoja]], [[Alphonse de Lamartine|Alphonsa de Lamartinea]], [[Alfred de Musset|Alfreda de Musseta]], [[Jacques Prevert|Jacquesa Préverta]], [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], [[Francois Villon|Francoisa Villona]], [[Grigor Vitez|Grigorja Viteza]] in tri drame [[angleška renesansa|angleške renesanse]] ([[Ben Jonson|Ben Jonson]], [[Thomas Kyd|Thomas Kyd]], [[Christopher Marlowe|Christopher Marlowe]]).
Uredil je tudi antropologijo slovenskega pesništva ''Iz roda v rod duh išče pot'' ([[1969]]) in ''Pesmi dolenjske dežele'' ([[1884]]).


V slovenski poeziji je Janez Menart najboljši predstavnik oblikovno tradcionalne, po vsebini pa moderne poezije romantično razklanega humanizma. Oblikovno se opira na tradicionalno [[metrika|metriko]], ob kateri pa je ustvaril izviren [[stilistika|slog]], ki je mešanica romantičnih podob in vsakdanje govorice iz sodobnega življenja. V celotnem opusu se naslanja predvsem na [[romantična književnost|romantično]] in [[realizem|realistično]] izročilo. Bralcem so se priljubile zlasti njegove aktualne [[satira|satirične pesmi]], [[epigram|epigrami]] in [[travestija|literarne travestije]].
Posamične pesmi so bile prevedene v več jezikov, v samostojnih izdajah so izšli prevodi del v [[hrvaščina|hrvaškem]], [[srbščina|srbskem]], [[makedonščina|makedonskem]], [[italijanščina|italijanskem]] in [[ruščina|ruskem]] jeziku.

Poleg izvirnega [[pesništvo|pesništva]] je Janez Menart znan tudi kot eden najboljših slovenskih pesniških [[prevajalec|prevajalcev]]. Še zlasti pomembni so njegovi prevodi [[angleščina|angleške]] in [[francoščina|francoske]] [[pesništvo|poezije]] ter [[dramatika|dramatike]]. V samostojnih knjigah je izdal izbore iz pesniških del [[Robert Burns|Roberta Burnsa]], [[Samuel Taylor Coleridge|Samuela T. Coleridgea]], [[Victor Hugo|Victorja Hugoja]], [[Alphonse de Lamartine|Alphonsa de Lamartina]], [[Alfred de Musset|Alfreda de Musseta]], [[Jacques Prevert|Jacquesa Préverta]], [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], [[François Villon|Françoisa Villona]], [[Grigor Vitez|Grigorja Viteza]] in ''Drame angleške renesanse'' (avtorjev [[Ben Jonson|Bena Jonsona]], [[Thomas Kyd|Thomasa Kyda]] in [[Christopher Marlowe|Christopherja Marlowa]]).
Uredil je tudi dve antologiji slovenskega pesništva.

Posamezne njegove pesmi so bile prevedene v več jezikov, v samostojnih izdajah so izšli prevodi del v [[hrvaščina|hrvaškem]], [[srbščina|srbskem]], [[makedonščina|makedonskem]], [[italijanščina|italijanskem]] in [[ruščina|ruskem]] jeziku.


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==
'''Pesniške zbirke'''
* ''Mižek Figa gre po svetu'', (1950) {{COBISS|ID=11725625}}
* ''[[Pesmi štirih]]'', (1953) {{COBISS|ID=220927744}}
* ''Mižek Figa gre po svetu'', 1950 {{COBISS|ID=11725625}}<br>
* ''Prva jesen'', (1955) {{COBISS|ID=1401857}}
* ''[[Pesmi štirih]]'', 1953 {{COBISS|ID=220927744}}<br>
* ''Časopisni stihi'', (1960) {{COBISS|ID=2187265}}
* ''Prva jesen'', 1955 {{COBISS|ID=1401857}}<br>
* ''Bela pravljica'', (1963) {{COBISS|ID=3147265}}
* ''Časopisni stihi'', 1960 {{COBISS|ID=2187265}}<br>
* ''Semafori mladosti'', (1963) {{COBISS|ID=3836929}}
* ''Bela pravljica'', 1963 (pesnitev) {{COBISS|ID=3147265}}<br>
* ''Pesnik se predstavi'', (1969) {{COBISS|ID=18603008}}
* ''Semafori mladosti'', 1963 {{COBISS|ID=3836929}}<br>
* ''Srednjeveške balade'', (1973) {{COBISS|ID=15589632}}
* ''Spomenik brez podstavka'', 1967 (izbor) {{COBISS|ID=6493753}}<br>
* ''Pod kužnim znamenjem'', (1977) {{COBISS|ID=10523649}}
* ''Pesnik se predstavi]]'', 1969 (izbor) {{COBISS|ID=18603008}}<br>
* ''Statve življenja'', (1979) {{COBISS|ID=4594945}}
* ''Pesmi'', 1972 {{COBISS|ID=7132673}}<br>
* ''Srednjeveške pridige in balade'', (1990) {{COBISS|ID=15589632}}
* ''Pesmi o naših dneh'', 1973 (izbor) {{COBISS|ID=2410504}}<br>
* ''Izbrane pesmi'', (1999) {{COBISS|ID=103147008}}
* ''Srednjeveške balade'', 1973 {{COBISS|ID=15589632}}<br>
* ''Pesmi'', 1977 (izbor) {{COBISS|ID=626462}}<br>
* ''Pod kužnim znamenjem'', 1977 {{COBISS|ID=10523649}}<br>
* ''Statve življenja'', 1979 (izbor) {{COBISS|ID=4594945}}<br>
* ''Pesmi'', 1981 (izbor) {{COBISS|ID=12228609}}<br>
* ''Menjave'', 1984 (izbor) {{COBISS|ID=628766}}<br>
* ''Stihi mojih dni'', 1989 (izbor) {{COBISS|ID=8258048}}<br>
* ''[[Srednjeveške pridige in balade]]'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=15589632}}<br>
* ''[[Izbrane pesmi]]'', 1999 (izbor) {{COBISS|ID=103147008}}<br>
* ''[[Spomin 2005|Spomin]]'', 2005 {{COBISS|ID=217583616}}<br>
*'' [[Epigrami]]'', 2010 {{COBISS|ID=253088512}}<br>
'''Antologiji'''
* ''Iz roda v rod duh išče pot'', 1969 {{COBISS|ID=6008577}}
* ''Pesmi dolenjske dežele'', 1984 {{COBISS|ID=14728449}}


== Priznanja in nagrade ==
== Priznanja in nagrade ==
Vrstica 41: Vrstica 69:


== Viri ==
== Viri ==
* Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše'', [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], Ljubljana 1983
* Berta Golob: ''Srce ustvarja roka piše''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.
* Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi''. Ljubljana: Založba Genija, 2004.
* Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji'', [[Založba Obzorja|Založba Obzorja]], Ljubljana 1984
* Muris Idrizović: ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji''. Ljubljana: Založba Obzorja, 1984.
* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi'', [[Založba Genija|Založba Genija]], Ljubljana 2004
* Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik (ur.): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
* Janez Menart, ''Pesnik se predstavi'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1981
* Janez Mušič, ''Veliki album slovenskih pisateljev'', Mladika, Ljubljana 2004
* Aleksandra Lutar Ivanc: ''Album slovenskih književnikov''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
* Janez Menart: ''Pesnik se predstavi''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.

* Janez Mušič: ''Veliki album slovenskih pisateljev''. Ljubljana: Mladika, 2004.
* Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki: rojeni od leta 1920 do 1929''. Ljubljana: Karantanija, 2007.
== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikivir-avtor}}
*[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
*{{Geopedia2|http://v1.geopedia.si/?params=L4808_F342_T105_vF_b4_x548326.406_y157398.465_s17| Rojstni kraj Janeza Menarta}}
* {{Geopedia2|http://v1.geopedia.si/?params=L4808_F342_T105_vF_b4_x548326.406_y157398.465_s17| Rojstni kraj Janeza Menarta}}
* {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}}
* {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}}
{{-}}
{{-}}
{{SovretoviNagrajenci}}
{{SovretoviNagrajenci}}

Redakcija: 13:33, 27. februar 2012

Janez Menart
Slika:Menart.jpg
Rojstvo(1929-09-29)29. september 1929
Maribor, Slovenija)
Smrt22. januar 2004 (2004-01-22) (74 let)
Ljubljana, Slovenija
Poklicprevajalec, svobodni književnik, urednik
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Literarno gibanjeintimizem

Življenje

Rodil se je v Mariboru, kjer je bila njegova mati gledališka igralka. Oba starša sta zgodaj umrla. Otroštvo je preživel v pri starih starših in rejnikih. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, živel je v Marijanišču. Na preizkusnem izpraševanju je pridobil eno od štirih za tisto leto razpisanih štipendij takratne Dravske banovine, zato je lahko kljub skromnim razmeram nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral.

Po vojaščini se je zaposlil kot lektor, dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglav film, kjer je ostal sedem let. Nato je živel kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil pri RTV Ljubljana kot urednik dramskega oddelka. Kasneje je delal tam kot dramaturg, nato kot prevajalec za tekoče zadeve. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1990.

Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 23. aprila 1987 pa za rednega. Med letoma 1985 in 1993 je bil tajnik svojega razreda. Pri Društvu slovenskih pisateljev je bil v letih 1963—1969 tajnik, podpredsednik in predsednik.

Ženo Tonko je spoznal kot študent, rodila se jima je hčerka Barbara.

Delo

Prvo pesem je objavil pri dvajsetih letih. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, dve leti kasneje pa prvo samostojno zbirko Prva jesen. Naslednja pesniška zbirka Časopisni stihi velja za oblikovno eno najdrznejših. Z njo se uveljavil kot najširše razumljiv in sprejemljiv pesnik, odlikuje pa ga izjemna jezikovna spretnost. V nadaljnjih zbirkah se je znova oblikovno discipliniral. Poleg lirskih najdemo v Menartovi poeziji tudi epske prvine: pesnitev Bela pravljica, zbirki Srednjeveške balade ter Srednjeveške pridige in balade. Mladini sta namenjeni zbirka Pesnik se predstavi in slikanica Mižek figa gre po svetu.

Posthumno sta bili izdani zbirki Spomin in Epigrami. V slednji je Tone Pavček zbral epigrame, objavljene v knjigah in dnevnem tisku. Spomin pa je zbirka še neobjavljenih pesmi, ki jo je pesnik nameraval izdati pod naslovom Zadnja pomlad. Urednik Marjan Brezovar jim je dodal še Belo pravljico.

V slovenski poeziji je Janez Menart najboljši predstavnik oblikovno tradcionalne, po vsebini pa moderne poezije romantično razklanega humanizma. Oblikovno se opira na tradicionalno metriko, ob kateri pa je ustvaril izviren slog, ki je mešanica romantičnih podob in vsakdanje govorice iz sodobnega življenja. V celotnem opusu se naslanja predvsem na romantično in realistično izročilo. Bralcem so se priljubile zlasti njegove aktualne satirične pesmi, epigrami in literarne travestije.

Poleg izvirnega pesništva je Janez Menart znan tudi kot eden najboljših slovenskih pesniških prevajalcev. Še zlasti pomembni so njegovi prevodi angleške in francoske poezije ter dramatike. V samostojnih knjigah je izdal izbore iz pesniških del Roberta Burnsa, Samuela T. Coleridgea, Victorja Hugoja, Alphonsa de Lamartina, Alfreda de Musseta, Jacquesa Préverta, Williama Shakespearea, Françoisa Villona, Grigorja Viteza in Drame angleške renesanse (avtorjev Bena Jonsona, Thomasa Kyda in Christopherja Marlowa). Uredil je tudi dve antologiji slovenskega pesništva.

Posamezne njegove pesmi so bile prevedene v več jezikov, v samostojnih izdajah so izšli prevodi del v hrvaškem, srbskem, makedonskem, italijanskem in ruskem jeziku.

Bibliografija

Pesniške zbirke

Antologiji

  • Iz roda v rod duh išče pot, 1969 (COBISS)
  • Pesmi dolenjske dežele, 1984 (COBISS)

Priznanja in nagrade

Viri

  • Berta Golob: Srce ustvarja roka piše. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.
  • Polona Hanžek Novak: V srcu mladi. Ljubljana: Založba Genija, 2004.
  • Muris Idrizović: Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji. Ljubljana: Založba Obzorja, 1984.
  • Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik (ur.): Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
  • Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
  • Janez Menart: Pesnik se predstavi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.
  • Janez Mušič: Veliki album slovenskih pisateljev. Ljubljana: Mladika, 2004.
  • Marjeta Žebovec: Slovenski književniki: rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija, 2007.

Glej tudi


{{subst:#if:Menart, Janez|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1929}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:2004}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1929

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:2004}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 2004

}}]]