Hozoeder
| Množica pravilnih n-kotnih hozoedrov | |
|---|---|
Zgled šestkotnega hozoedra na sferi |
|
| vrsta | pravilni plieder ali sferno tlakovanje |
| stranske ploskve | n dvokotnikov |
| robovi | n |
| oglišča | 2 |
| Schläflijev simbol | {2,n} |
| konfiguracija oglišča | 2n |
| Coxeter-Dynkinov diagram | |
| Wythoffov simbol | n | 2 2 |
| simetrijske grupe | Dnh, [2,n], (*22n) reda 4n |
| grupe vrtenja | Dn, [2,n]+, (22n) reda 2n |
| dualni polieder | dieder |
Hozoeder je v geometriji teselacija lun na sferni ploskvi tako, da vsaki luni pripadata po dve presečišči. Pravilni n-kotni hozoeder ima Schläflijev simbol {2, n}.
Za pravilne poliedre, ki imajo Schläflijev simbol {m, n} se dobi število mnogokotnikovih stranskih ploskev s pomočjo obrazca:
Vsebina |
Hozoedri kot pravilni poliedri [uredi]
Platonska telesa so edine celoštevilčne rešitve za m ≥ 3 in n ≥ 3. Omejitev m ≥ 3 povzroča, da imajo stranske ploskve mnogokotnika najmanj tri stranice.
Če obravnavamo sferno tlakovanje se ta omejitev oslabi, ker se dvokotniki lahko prikažejo kot sferne lune, ki imajo neničelno površino. Če pa dovolimo m = 2, s tem dovolimo novo skupino pravilnih poliedrov, ki jih imenujemo hozoedri. Na sferni površini so poliedri {2, n} predstavljeni z n lunami. Notranji koti so 2π/n. Vse te lune imajo skupno presečišče.
Pravilen trikotni hozoeder prikazan kot teselacija treh sfernih lun na sferi. |
Pravilni štirikotni hozoeder, prikazan kot teselacija štirih sfernih lun, ki se nahajajo na sferi. |
Odnos do Steinmetzovih teles [uredi]
Štirikotni hozoeder je topološko enak kot dvojni valj (pravokotno križanje dveh valjev) Steinmetzovih teles[1].
Hozotopi [uredi]
Večrazsežni analogi se v splošnem imenujejo hozotopi. Pravilni hozotop s Schläflijevim simbolom {2, p, q,..., q} ima dve oglišči, vsako ima sliko oglišča {p,...,q}. Dvorazsežni hozotop {2} se imenuje dvokotnik.
Glej tudi [uredi]
Opombe in sklici [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
- Hozoeder na MathWorld (v angleščini)
