Papež Anaklet I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Anaklet I. mučenec
Papež Anaklet I.
Pričetek papeževanja79
Konec papeževanjamed 88 in 92
PredhodnikLin
NaslednikKlemen I.
Zaporedje3. papež
Osebni podatki
Rojen1. stoletje n. št.
Atene, Grčija
Umrl13. junij 88 ali 92
Rim, Italija
PokopanBazilika sv. Petra Rim
Etničnost-nacionalnostRimljan ali Grk
Veroizpovedrimokatoliška
Staršioče: Antijoh
Svetništvo
God13. julij, (razen Brazilije, kjer je god 27. aprila).
Častijo gaAnglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimokatoliška cerkev
Svetniški naslovmučenec
Beatificiranpredtridentinsko obdobje
Razglašen za svetnika26. april [1]
Čaščenje prenehalo1960, 1969[2]
Drugi papeži z imenom Anaklet

Papež Anaklet (=Klet), tretji papež, * 1. stoletje n. št., † med 88 in 92, Rim.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Papež sveti Anaklet oziroma Klet

Kot Linov naslednik je v Irenejevem seznamu rimskih škofov zapisan Anaklet in tudi njegovo ime je omenjeno med mučenci v prvi evharistični molitvi. Mučeniško smrt je pretrpel v času drugega preganjanja kristjanov pod cesarjem Domicijanom (81-96). Ta se je proglasil za »gospoda in boga«. Takrat so kristjane, ki niso priznavali rimske državne religije, obdolžili »ateizma in judovskih običajev«. Med najbolj znanimi mučenci sta bila cesarjeva sorodnika konzul Tit Flavij Klemen in njegova žena Domitila (leta 95). Apostola Janeza so iz Efeza pregnali na otok Patmos, kjer je napisal knjigo Razodetja.

Ocena[uredi | uredi kodo]

Pravo ime[uredi | uredi kodo]

Po skozi stoletja trajajoči razpravi je Papeški letopis za leto 1947 potrdil, da Anaklet pomeni isto osebo kot Klet in je naslednik Lina. Že Evzebij, Irenej, Avguštin in Oktat so menili, da je Klet in Anaklet ista oseba; niso pa se strinjali glede vrstnega reda. Irenej je postavil vrstni red: Lin, Anaklet, Klemen; Avguštin in Oktat pa: Lin, Klemen in Anaklet. Tertulijan[3] pa opušča oba. Zato nekateri zahtevajo, da je treba Anakleta črtati in ohraniti le Kleta, ki naj pa ne bi bil mučenec. Glede Kleta se je namreč izkazalo, da je ista oseba kakor papež Anaklet, čigar spomin se obhaja 13. julija. Zato je kongregacija sv. Obredov 1960 Anakletov spomin črtala. Spomin papeža Kleta pa je ostal v veljavi do leta 1969. [4] Največjo potrditev pa je podal Louis Duchesne. On razlaga, da je do dvojnosti prišlo zato, ker je Klet skrajšano od Anaklet.

Ker obstaja v srednjem veku protipapež Anaklet II., navadno imenujejo tega papeža Anaklet I.

Čas vladanja[uredi | uredi kodo]

Viri se razhajajo tudi glede obdobja njegovega vladanja in še glede nekaterih podrobnosti. Nekateri postavljajo njegov pontifikat med 79-90/92;[5] Po mnenju nekaterih pa naj bi vladal od 76 do 90.[6] Njegov pontifikat je pa po drugih virih trajal od 76 do 88. Gotovo je torej, da je vladal med leti 76-92 po Kr.. Bil je mučen v Rimu 13. junija, verjetno leta 88 (90 ali 92). Častimo ga kot svetnika, in sicer od 1969. leta kot neobvezni spomin.

Irenejevo poročilo[uredi | uredi kodo]

Ko sta blažena apostola ustanovila in uredila Cerkev, sta prenesla škofovstvo na Lina za oblast nad Cerkvijo. Tega Lina omenja Pavel v pismu Timoteju.[7]Njemu je sledil Anaklet. Za njim je na tretjem mestu prejel škofovstvo Klemen, ki je apostole še videl in imel z njimi stike.

Tako poroča sveti Irenej, rojen leta 115 po Kr., potem lyonski škof, v tretji knjigi obsežnega dela „Proti herezijam”. Ta znameniti Irenejev „Seznam papežev” je bil napisan za časa vladanja cesarja Komodija (180 – 192 po Kr.). To je najstarejši dokument nesporne avtentičnosti, ki potrjuje neprekinjeno vrsto papežev od Petra do Elevterija, torej do leta 189. [8]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • Tolnai világtörténelme (VII részben), Budapest, 1885-1905.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. god pred Drugim vatikanskim koncilom, do leta 1960
  2. Glede Kleta se je izkazalo, da je ista oseba kakor papež Anaklet, čigar spomin se obhaja 13. julija. Zato je kongregacija sv. Obredov 1960. leta Anakletov spomin črtala. Spomin papeža Kleta je ostal v veljavi do leta 1969; (Leto svetnikov II., str. 225 in 226.)
  3. Kvint Septim Florus Tertulijan
  4. Leto svetnikov II., str. 225 in 226.
  5. Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., str. 19.
  6. Seppelt –Löffler, Papstgeschichte, str. 2.
  7. 2 Tim 4,21
  8. Seppelt –Löffler, Papstgeschichte, str. 2 in 3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Lin
Rimski škof
Papež

79–88
Naslednik: 
Klemen I.