Domicijan

Domicijan Titus Flavius Caesar Domitianus Augustus
11. cesar Rimskega cesarstva
Domicijanov doprsni kip, Musée du Louvre, Pariz
Vladanje	14. september 81 – 18. september 96
Predhodnik	Tit
Naslednik	Nerva
Rojstvo	Titus Flavius Domitianus 24. oktober 51 Rim
Smrt	18. september 96 (44 let) Rim
Pokop	Rim
Zakonec	Domicija Longina (70–96)
Otroci	sin (80-83)
Polno ime • Titus Flavius Domitianus (od rojstva do 69) • Titus Flavius Caesar Domitianus (od 69 do prihoda na prestol) • Titus Flavius Caesar Domitianus Augustus (kot cesar) • Imperator Caesar Domitianus Augustus Germanicus (kot imperator)
Dinastija	Flavijska dinastija
Oče	Vespazijan
Mati	Domicila starejša

Domicijan (latinsko Titus Flavius Caesar Domitianus Augustus), 11. cesar Rimskega cesarstva (81-96), tretji in zadnji iz Flavijske dinastije, * 24. oktober 51, 18. september 96 (ubit).

Domicijan je bil rojen v Rimu, ko je bil njegov oče Vespazijan še vojaški poveljnik. Večino mladosti in zgodnjo kariero je preživel v senci svojega brata Tita, ki je zaslovel v prvi judovsko-rimski vojni. Takšno stanje se je nadaljevalo tudi med vladanjem njegovega očeta, ki je prišel na rimski prestol leta 69 po državljanski vojni, znani kot leto štirih cesarjev. Med njegovim vladanjem je večino odgovornih položajev zasedel sin Tit, medtem ko so Domicijanu prepustili samo manj pomembne in neodgovorne položaje.

Vespazijana je po smrti leta 79 nasledil sin Tit, katerega vladanje se je nepričakovano končalo leta 81 zaradi smrtne bolezni. Pretorijanska garda je že dan po njegovi smrti za cesarja razglasila Domicijana. Njegova vladavina je trajala petnajst let, kar je bilo najdlje od cesarja Tiberija.

Kot cesar je prevrednotil rimski denar, s čimer je utrdil rimsko gospodarstvo, izboljšal obrambo na mejah cesarstva in sprožil obsežen gradbeni program za obnovo Rima. Pomembne so bile tudi njegove vojne v Rimska Britaniji, kjer je general Agrikola poskusil osvojiti Kaledonijo (Škotsko), in Dakiji, kjer mu ni uspelo doseči odločilne zmage proti kralju Decebalu. Njegovo vladanje je imelo značilnosti totalitarnosti. Nase je gledal kot na novega Avgusta, razsvetljenega despota, izbranega za vodenje Rimskega cesarstva v novo obdobje odličnosti. Verska, vojaška in kulturna propaganda sta podpirali kult osebnosti, z imenovanjem samega sebe za stalnega cenzorja pa je poskušal nadzirati tudi javno in zasebno moralo. Posledica takšnega vladanja je bila nepriljubljenost med prebivalstvom in v armadi, člani rimskega senata pa so nanj gledali kot na tirana. Svetonij piše, da je bil prvi rimski cesar, ki je zahteval, da ga naslavljajo z dominus et deus (gospodar in bog).

Domicijanova vladavina se je končala leta 96, ko so ga ubil dvorni funkcionarji. Še istega dne ga je nasledil njegov svetovalec Nerva. Senat ga je obsodil na pozabo (damnatio memoriae).

Tacit, Plinij mlajši in Svetonij ga v svojih Zgodovinah opisujejo kot krutega in paranoičnega tirana. Sodobna zgodovina takšna mnenja zavrača in nanj gleda kot na neusmiljenega, vendar učinkovitega avtokrata, katerega kulturni, gospodarski in politični program je postavil temelje za mirno 2. stoletje.

Viri

• Jožef Flavij, De bello Iudaico.
• Tacit, Historiae.
• Svetonij, Domicijan, Tit, Vespazijan.
• Kasij Dion, Rimska zgodovina.
• Plinij mlajši, Pisma.

Domicijan Flavijska dinastija Rojen: 24. oktober 51 Umrl: 18. september 96 ₮|-			Vladarski nazivi
Predhodnik: Tit	Rimski cesar 81-96	Naslednik: Nerva