Koper: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Mivanci (pogovor | prispevki)
214 urejanj
Dopolnitev pomembnih podatkov
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 26: Vrstica 26:
}}
}}
|Demonim=Koprčan, Koprčanka|Omrežna skupina=05|Avtomobilska oznaka=KP|Spletna stran=http://www.koper.si/}}
|Demonim=Koprčan, Koprčanka|Omrežna skupina=05|Avtomobilska oznaka=KP|Spletna stran=http://www.koper.si/}}
'''Koper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|'''Capodistria'''}}, slovensko ''[[Istra|Istrski]] rt'') je peto največje [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in s 25.319<ref name=":0" /> prebivalci največje naselje v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]]. Župan mestne občine Koper je Aleš Bržan (2018-).
'''Koper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|'''Capodistria'''}}, slovensko ''[[Istra|Istrski]] rt'') je peto največje [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in s 25.319<ref name=":0" /> prebivalci največje naselje v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]]. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-).


Nahaja se na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>
Nahaja se na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>

Redakcija: 14:38, 2. februar 2019

Koper
Koper se nahaja v Slovenija
Koper
Koper
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′47.6″N 13°43′45.98″E / 45.546556°N 13.7294389°E / 45.546556; 13.7294389
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno13 km2
Nadm. višina
9,8 m
Prebivalstvo
 (2018)[2]
 • Skupno25.521
 • Gostota2.000 preb./km2
Demonimcapodistriani
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6000 Koper
Zemljevidi
Koper - Mestno jedro
LegaMestna občina Koper
RKD št.235 (opis enote)[3]
Razglasitev NSLP27. oktober 2007

Koper (izgovorjava (pomoč·info)) (italijansko Capodistria, slovensko Istrski rt) je peto največje mesto v Sloveniji in s 25.319[4] prebivalci največje naselje v Slovenski Istri. Župan mestne občine Koper je Aleš Bržan (2018-).

Nahaja se na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[5]


Koper je upravno središče Mestne občine Koper, sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene občine v Sloveniji. Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče Luka Koper, edino tovrstno v Sloveniji. Po podatkih SURS-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva[6]. Po popisu leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jeziki so hrvaščina (8,0 %), srbohrvaščina (4,0 %), bosanščina (2,8 %), srbščina (2,7 %) in italijanščina (2,2 %).[4]

Mestne četrti

prikaz koprskih mestnih četrti

Mesto Koper ima osem četrti. Te so:

  • Bonifika/Bonifica
  • Center/Centro
  • Markovec/Monte San Marco
  • Olmo/Olmo
  • Prisoje/Prisoje
  • Semedela/Semedella
  • Šalara/Salara
  • Žusterna/Giusterna

Bonifika

Bonifika, znana tudi kot Športni park Bonifika, je koprska športna četrt na meji med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano Arena Bonifika, fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka Badaševica. V neposredni bližini je tudi Osnovna šola Koper, ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wcji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi bike park ter skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.[7]

Podnebje

Podnebje v Kopru je Submediteransko, podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – burja, jugo in maestral. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8 °C), najtoplejše pa avgusta (24 °C). Največ padavin pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200 km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu tramontane, ki je značilna za to področje Slovenije.

Podnebni podatki za Koper (postaja Portorož)
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Povprečna dnevna temperatura °C — — — — — — — — — 10.1 — — —
Povprečna količina padavin mm 60 54 62 66 75 86 56 86 118 112 106 — 1.113
Povp. št. sončnih ur 109 134 178 205 261 280 330 306 227 167 105 97 2.399
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [8] (podatki za 1981-2010)

Prst

Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in flišno gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna kamnina, vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice).

Rastje

V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti hrast. Posebnost koprskega primorja so oljke. Za mediteransko podnebje so značilni tudi agrumi, fige, aromatične rastline in makija. V Kopru uspeva zaščitena okrasna rastlinska vrsta brnistra z živorumenimi cvetovi, ki je značilna za Istro.

Preteklost

Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje

Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji paleolitik in neolitik. O tem pričajo številna jamska najdišča na Kraškem robu.

Prva poselitev koprskega otoka sega v rimsko republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. p. n. š. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena antična grška naselbina Palada nato Aegida. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje Atene z glavo Meduze, drugem pa Zevsa z znakom sonca. Proti koncu rimskega cesarstva je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum. V času preseljevanja narodov se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli Bizantinci, so Capris dobro utrdili in ga preimenovali v Iustinopolis (po cesarju Justinu II.). Varna otoška lega ob poteh proti Gradežu, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo slovansko prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest.

Srednji vek

Koper se je leta 932 povezal z Benečani. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186 je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi oglejski patriarhi. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v Istri in ga poimenovali Caput Histriae (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v Capo d'Istria. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali oglejsko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. Slovensko poimenovanje otoka in mesta Koper izvira domačega istrskega imena Kuper, ki spominja na kup nečesa sredi morja, ali pa Kopar kot kopa sena, kot se ga je videlo z okoliških gričev.

Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnom (1827). Avtorja: Francesco del Pedro in Marco Sebastiano Giampiccoli.

Pod beneško oblastjo

Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod Benečane. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V robne dele mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s solinarstvom, z ribištvom in s kmetijstvom. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim Trstom, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij za naselja v zaledju severne Istre. Zaradi tujih upadov so bili prek Istre in Krasa usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje.

Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja

V času spopadov med Benečani in Avstrijo je trgovina z zaledjem, predvsem s Kranjsko, upadla. Mesto je prizadela kuga, v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s soljo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in Reka proglašena za svobodni pristanišči.

Napoleon in stoletna avstrijska prevlada

Koper okoli leta 1900

Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom Beneške republike (1797) ter z dograditvijo železnice Dunaj–Trst (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče Avstro-ogrske monarhije je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu 1819 se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, 1827. je bil zgrajen kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele. Otok so s kopnim povezali v 19. stoletju. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili soline, vendar so jih v 20. stoletju opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu.

Osvoboditev Kopra in povojni razvoj

Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina VDV pod vodstvom Danila Perinje s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov[9].

Med italijansko okupacijo med obema svetovnima vojnama je bilo na območju Kopra ubitih na tisoče Slovencev samo zaradi njihove pripadnosti, več deset tisoč pa jih je moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (Po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000)[1] iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistični časi so bili najslabše obdobje v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov[10] s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega prebivalstva zaradi strahu pred maščevanjem, ki so ga pred tem fašistične milice izvajale nad avtohtonem slovenskem prebivalstvu in politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana Pariška mirovna pogodba, s katero je Koper na podlagi Devinskega sporazuma postal sedež cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

Po podpisu Londonskega memoranduma leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje Škocjanskega zatoka, izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. Luka Koper se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31 km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Velik del prometa predstavlja tranzitno blago za Srednjo Evropo. Pristanišče je usposobljeno za pretovarjanje različnih vrst blaga za kontejnerski promet in promet RO-RO (roll on-roll off), generalno blago, razsuti tovor (žito, rude), tekočine, les in sadje.

Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo iz slovenskega in jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja.

Kulturne ustanove, ki preraščajo krajevni pomen, so: bogata študijska knjižnica, Pokrajinski muzej (od leta 1911) ter radijska in televizijska postaja. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol sta v mestu tudi italijanski osnovna šola in gimnazija. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti srednjega veka.

Kulturna dediščina Kopra

Trgi

Titov trg
  • Titov trg – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, loža, Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in Stolnica Marijinega vnebovzetja.
  • Prešernov trg – na njem stoji Da Pontejev vodnjak iz leta 1666.
  • Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje baroka.
  • Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja.
  • Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo.
  • Carpacciov trg – svoje ime nosi po slikarju Vittoreju Carpacciu. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja.

Palače

V Kopru stojijo naslednje palače:

Pretorska palača
  • Pretorska palača – nahaja se na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških podestov in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena renesančna okna. Vrhnji del palače so dopolnili z gibelinskim zobčastim nadzidkom. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi.
  • Palača Carli – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima gotske poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist Gian Rinaldo Carli. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa La voce del popolo.
  • Palača Almerigogna – med strnjenimi fasadami Čevljarske ulice je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja.
  • Palača Gravisi - Buttorai – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije.
  • Palača Gravisi - Barbabianca – spada med najvidnejše koprske baročne stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo zatrep, razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež Glasbene šole Koper.
  • Palača Belgramoni - Tacco – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež Pokrajinski muzej Koper. Hrani bogate zbirke.
  • Palača Brutti – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.

Cerkve in samostani

Stolnica Marijinega vnebovzetja
  • Stolnica Marijinega vnebovzetja – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil gotski stil, više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. Zvonik stolnice je bil nekoč utrjen objekt.
  • Cerkev sv. Bassa – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v zakristiji hranijo tudi kip svetega Bassa iz druge polovice 15. stoletja.
  • Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare – omejujeta vzhodni del trga. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja.
  • Cerkvica sv. Jakoba – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe.
  • Rotunda (krstilnica) Janeza Krstnika (Karmelske Matere božje) – nekdanji baptisterij ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj romanske arhitekture. Ta in rotunda sv. Elije na Cankarjevi ulici, sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi arhitekturami.

Ostale znamenitosti

Da Pontejev vodnjak
  • Da Pontejev vodnjak – iz leta 1666, nahaja se na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen Lorenzo de Ponte. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih pilastrov, nosečih znake koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898.
  • Mestna vrata Muda – z obzidjem jih je dal leta 1516 postaviti pretor Sebastiano Contarini. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč uvajala v most, ki je povezoval otok s kopnim.
Loža
  • Loža/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. Terakotna plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo kuge iz let 1554 in 1555.
  • Fontico – najstarejša zgradba na Trgu Brolo. Zgradili so ga leta 1392, da so v njem hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna.
Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga
  • Taverna – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki.

Znane osebnosti

Rojeni v Kopruː

S Koprom so povezaniː

Sklici

  1. ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 235«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 Popis
  5. ↑ »Italijanska narodna skupnost: statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno 26. septembra 2018.
  6. ↑ »Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno«. pxweb.stat.si. Pridobljeno 22. februarja 2017.
  7. ↑ UR (11. september 2018). »VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper«. Ekoper. Pridobljeno 23. oktobra 2018.
  8. ↑ »Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož)« (PDF). ARSO. Pridobljeno 20. septembra 2012.
  9. ↑ Miloš., Ivančič, (2015). Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. str. 171. ISBN 9789616768924. OCLC 945420322.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  10. ↑ Vlasta., Beltram,; 1923-2016., Fortič, Dušan,; Stražar) (2008). Koprski zapori : s poudarkom na političnih zapornikih v obdobju fašistične vladavine : ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943 = Le carceri capodistriane : con particolare riferimento ai prigionieri politici nel periodo del governo fascista : nel 65-esimo anniversario della liberazione dei prigionieri politici nel settembre 1943. Koper: Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov. ISBN 9789616681032. OCLC 449458606.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Koper.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Koper


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Koper&oldid=5095195«