Seznam oglejskih škofov in patriarhov
(Preusmerjeno s strani Oglejski patriarhi)
_Interwoven_with_gold.svg)
Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled. Za cerkveno zgodovino nadškofije v Ogleju glej Oglejski patriarhat.
Med Oglejskima konciloma leta 553 in 698 so nadškofje zavračali papeško nadoblast, kar je bil del njihove shizme treh svetopisemskih poglavij. Ko so se spet podredili Rimu, so zadržali titulo patriarh, ki so jo sprejeli med shizmo.
Oglejski patriarhi so leta 1077 pridobili Furlansko grofijo in Kranjsko marko, leta 1209 pa še Istrsko marko. Posvetno oblast na navedenih območjih so patriarhi postopno izgubili do prve polovice 15. stoletja. Njihovo ozemlje je prešlo pod Beneško republiko, nekaj začasno pod Goriško grofijo, večinoma pa pod Habsburžane.
Formalno je bil Oglejski patriarhat odpravljen leta 1752, njegov teritorij cerkvene pristojnosti pa je bil razdeljen med Goriškega nadškofa in Videmskega nadškofa.
Oglejski škofje, c. 350–355[uredi | uredi kodo]
- Sveti Marko – ustanovitelj krščanske skupnosti
- Sveti Mohor (c. 50–70) – Protoepiscopus (prvi škof)
- ...
- Hilarij Oglejski ali Panonski c. 276–285, obglavljen v pogromih Numerijana[1]
- Krizogon I. c. 286–295
- Krizogon II. c. 295–308
- Teodor c. 308–319
- Agapitus c. 319–332
- Benedikt c. 332–?
- Fortunacijan c. 343–355
Oglejski nadškofje, 355–557[uredi | uredi kodo]
- Valerijan, 369–388
- Kromacij, 388–407
- Auguštin, 407–434
- Adelphus 434–442
- Maxim I. 442–444
- Januarij 444–447
- Secundus 451–452
- Nicetas 454–485
- Marcelijan 485–500
- Marcelijan 500–513
- Štefan I. 515–?
Oglejski patriarhi, 539–606[uredi | uredi kodo]
Oglejski patriarhi (stari Oglej)[uredi | uredi kodo]
- Ivan I. 606
- Marcijan 623–628
- Fortunat 628–663, prenesel škofovski sedež v Krmin
- Feliks 649–?
- Ivan II. 663–?
- Agaton 679–680 ali 679–?
- Ivan III. 680–?
Oglejski patriarhi (Gradež)[uredi | uredi kodo]
- Candidijan 606–612
- Epifanij 612–613
- Ciprijan 613–627
- Primogenius 630–648
- Maksim II. 649
- Štefan II. 670–?
- Krištof 685–?
Oglejski patriarhi[uredi | uredi kodo]
- Peter I. 698–700, na sinodi v Pavii (698/699) podreditev in priznanje Papeža
- Serenij 711–723
- Kalikst 726–734, prenesel škofovski sedež v Čedad
- prazno ali neznano 734–772
- Siguald 772–776
- Pavlin II (Sveti Pavlin) 776–802
- Ursus I. 802–811
- Maksentij 811–833
- Andrej 834–844
- Venantij 850–?
- Teutmar 855–?
- Lupus I. 855–?
- Valpert 875–899
- Friderik I 901–922[2]
- Leo 922–927[2]
- Ursus II. 928–931[2]
- Lupus II. 932–944[2]
- Engelfred 944–963[2]
- Rodoald 963–984[2]
- Ivan IV. Ravenski 984–1017[2]
- Poppo 1019–1045, tudi znan kot Wolfgang[2]
- Eberhard 1045–1049[2]
- Gotebald 1049–1063[2]
- Ravengerij 1063–1068[2]
- Sighard Pilštajnski 1068–1077[2]
- Henrik Oglejski 1077–1084[2]
- Friderik II. Češki 1085–1086[3]
- Ulrik I. Eppenštajnski 1086–1121[2]
- Gerard I 1122–1128[2]
- Pelegrin I. 1131–1161[2]
- Ulrik II. Trebinjski 1161–1181[2]
- Gotfrid Hohenstaufenski 1182–1194[2]
- Pelegrin II. Ortenburg-Španhajmski 1195–1204[2]
- Volfgar iz Leibrechtskirchena 1204–1218[2]
- Bertold Meranski 1218–1251,[2] prenesel škofovski sedež v Videm
- Gregor Montelonški 1251–1269[2]
- Filip Španheimski 1269–1273[2]
- Raimondo della Torre 1273–1299[2]
- Pietro Gerra 1299–1301[2]
- Ottobuono di Razzi 1302–1315[2]
- Gillo of Villalta 1315–1316
- Cassono della Torre 1316–1318[2]
- Pagano della Torre 1319–1332[2]
- Bertrand od svetega Genezija 1334–1350[2]
- Nikolaj Luksemburški 1350–1358[4]
- Ludvik della Torre 1359–1365[2]
- Markvard Randeck 1365–1381[2]
- Filip II. iz Alençona 1381–1387[2]
- Ivan Sobieslav Moravski 1387–1394[2]
- Antonio I. Caetani 1394–1402[2]
- Anton II. Panciera 1402–1412[2]
- Anton III. da Ponte 1409–1418 (1409–1412 opposite patriarch)
- Ludvik Teck 1412–1435 (Ludvik II ali Ludwig II Teck)[2]
- Ludvik Trevisan 1439–1465[2]
- Marko I. Barbo 1465–1491[2]
- Ermolaj I Barbaro 1491–1493[2]
- Nikolaj II Donati 1493–1497[2]
- Dominik Grimani 1498–1517[2]
- Marino Grimani 1517–1529[2]
- Marko II Grimani 1529–1533[2]
- Marino Grimani (drugič) 1533–1545[2]
- Janez VI Grimani 1545–1550[2]
- Daniel I Barbaro 1550–1570[2]
- Alojzij Giustiniani 1570–1585[2]
- Janezi VI Grimani (drugič) 1585–1593[2]
- Frančišek Barbaro 1593–1616[2]
- Ermolaj II. Barbaro 1616–1622[2]
- Anton IV. Grimani 1622–1628[2]
- Avguštin Gradenigo 1628–1629[2]
- Marko III. Gradenigo 1629–1656[2]
- Gerolamo Gradenigo 1656–1657[2]
- Janez VII. Dolfino 1657–1699[2]
- Dionizij Dolfino 1699–1734[2]
- Daniel II. kardinal Dolfino 1734–1751 (postal Videmski nadškof od 1752–1762)[2]
Leta 1752 je bil sedež Patriarhata razdeljen med Videmsko nadškofijo in Goriško nadškofijo.
Naslovni nadškofi[uredi | uredi kodo]
- Joseph Höffner (6. januar 1969 – 24. februar 1969)[5]
- Michele Cecchini (1969 – april 1989)
- Marcello Costalunga (1990–2010)
- Charles John Brown (2012 – trenutno)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Saint Hilary of Aquileia » Saints.SQPN.com
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 2,22 2,23 2,24 2,25 2,26 2,27 2,28 2,29 2,30 2,31 2,32 2,33 2,34 2,35 2,36 2,37 2,38 2,39 2,40 2,41 2,42 2,43 2,44 2,45 2,46 2,47 2,48 2,49 2,50 2,51 2,52 2,53 2,54 2,55 2,56 »The Patriarchate of Aquileia«. Pridobljeno 14. februarja 2010.
- ↑ Sommer, Petr; Třeštík, Dušan; Žemlička, Josef (2009). Přemyslovci. Budování českého státu (v češčini). a kol. Praha: Nakladatelství Lidové noviny. str. 555. ISBN 978-80-7106-352-0.
- ↑ »The Patriarchate of Aquileia«. Pridobljeno 14. februarja 2010.; Predloga:BBKL
- ↑ Aquileia (Titular See) [Catholic-Hierarchy]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- The Patriarchate of Aquileia Arhivirano 2014-02-04 na Wayback Machine. by GCatholic