Maribor: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Mihec3 (pogovor | prispevki)
87 urejanj
Vrstica 96: Vrstica 96:


== Župani ==
== Župani ==
[[File:Stari Most - Maribor.jpg|thumb|250px|[[Stari most, Maribor|Stari Most]] čez Dravo v Mariboru.]]

Župan mestne občine Maribor je [[Franc Kangler]].
Župan mestne občine Maribor je [[Franc Kangler]].


Redakcija: 16:33, 27. januar 2012

Maribor

nemško Marburg
Stari del Maribora Lent z Dravo
Stari del Maribora Lent z Dravo
Maribor se nahaja v Slovenija
Maribor
Maribor
Geografska lega v Sloveniji
46°33′N 15°38′E / 46.550°N 15.633°E / 46.550; 15.633
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaMaribor
Nadm. višina
274,7 m m
Prebivalstvo
 • Skupno95.171 (2.011)[1]
DemonimMariborčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
2000 Maribor
Zemljevidi
Rotovž
Maribor s Pohorja

Maribor (izgovorjava (pomoč·info)) je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture, leta 2013 bo Maribor gostil zimsko Univerzijado.Maribor bo tudi evropska prestolnica mladih 2013 in gostil evropsko mladinsko šahovsko prvenstvo v letu 2013.

V mestu je vrsta institucij nacionalnega pomena. Tukaj imajo sedež Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanosti – IZUM, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, SNG Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor in Mariborska nadškofija. Prav tako imajo v mestu sedež nacionale institucije, kot so Pošta Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za energijo in Agencija za železniški promet.

Maribor je središče slovenske Štajerske in sedež Podravske regije ter vzhodne kohezijske regije. Leži na 273 m nadmorske višine[2], 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Maribor ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Ime mesta

Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi so na današnji Piramidi postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki, oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se Bernard Mariborski, mejni grof Podravske krajine iz rodu Spanheimov, s predikatom Mariborski omenja že leta 1124.[3]

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopoldi VI. Babenberžana omenjen kot trg forum Marchpurch. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto civitatem Marpurg. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v Marprok.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani (Marburg an der Lahn), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo Stanka Vraza in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede Mar, nemški burg pa spremenil v slovenski bor - in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali Brandenburg. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje pa dosledno le Maribor. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo Mar i bor - mar mi je i(in) bor-im se za to mesto.

Zgodovina

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )
Maribor, Georg Matthäus Vischer, Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio, bakrorez, Gradec 1678

Mesto se je razvilo ob reki Dravi, pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.

Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.[navedi vir] Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.

Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškeganad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.

Mesto je ostalo bod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.

Slika:Synagogue in Maribor.JPG
Spomenik žrtvam holokavsta, v ozadju mariborska sinagoga

Židovska skupnost

V srednjem veku je bilo mesto center židovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih židov sega v leto 1277, ko so zapisali da živijo v židovskem getu. Geto je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, židovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. S dekretom Maximilijana I. leta 1496, so morali zapustiti mesto. Omejitve za bivanje in delovanje židov so ostale vse do leta 1861.[4]

V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin Israel Isserlein, ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru.

Mariborska sinagoga je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh še ohranjenih v Sloveniji.[5]

V mestu so še danes ostanki, ki spominjajo na židovsko skupnost, med drugim Židovska ulica, Židovski stolp in Židovski trg.

Zgodnje 20. stoletje

Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950.

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

2. svetovna vojna

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )
Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora leta 1941; ob njem sta Martin Bormann in Otto Dietrich

Maribor je med drugo svetovno vojno padel pod nemško oblast. Je tudi edino slovensko mesto, ki ga je obiskal sam Adolf Hitler. Ob obisku je izrekel znamenite besede "Naredite mi to deželo spet nemško".

Jugoslavija

V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih središč v državi in regiji.

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

Slovenija

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg.

Grb in zastava

Grbu je osnova mestni pečatnik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični simboli: obzidje, odprta mestna vrata in golob nad njimi.

Grb ima obliko ščita s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je vhodni stolp z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim nadzidkom. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičncm letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve.

Simbolizirani grad spominja na grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol Svetega Duha, ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je sv. Janez Krstnik.

Zastava občine Maribor

Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave.

Zastava, ki se vodoravno izobeša, je prečno razdeljena na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je zgornje polje, gledano od spredaj, bele barve, spodnje polje pa rdeče barve. Razmerje med višino in dolžino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na desni polovici, pravokotno na dolžino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od zgornjega in spodnjega roba zastave ter enako odmaknjen od desnega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 24 % dolžine zastave in višina grba znaša 58 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % dolžine zastave.

Upravna razdelitev

Glej članek Mestna občina Maribor.

Maribor ima tradicionalno številne mestne predele, med njimi Center, Koroška vrata, Studenci, Nova Vas, Borova vas, Kamnica, Melje, Magdalena, Radvanje, Tezno, Košaki, Malečnik, Tabor, Pobrežje in Dobrava ter Brezje.

Župani

Stari Most čez Dravo v Mariboru.

Župan mestne občine Maribor je Franc Kangler.

Prvi mariborski župan je postal leta 1798 Jožef Altmann. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine.

V samostojni Sloveniji so v Mariboru županovali trije: dr. Alojz Križman,Boris Sovič in Franc Kangler.

Lega

Maribor leži na 269,5 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora z ostalimi pomembnimi kraji, kot so Ljubljana, Zagreb in Gradec (Graz).

Podnebje

Temperature

Povprečna letna temperatura zraka je 9,0 °C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3 °C, najvišja pa v juliju 20,7 °C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.[6]

Padavine

Povprečje letnih padavin je 1050 mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.[6]

Demografska slika

Razvoj prebivalstva[7]

1991 1996 2002 2004 2007 2009
119.828 116.147 110.668 112.558 119.071 112.642

Znane osebnosti

V Mariboru so se rodile oz. so tam delovale številne znane osebnosti:



Gospodarstvo

Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so TAM, MTT, Hidromontaža, Elektrokovina, Svila in Metalna so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni Melje med drugim delujejo MLM - Mariborska livarna Maribor, Henkel, TMI Košaki, TVT Boris Kidrič,Mlinotest. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes Poslovna cona TAM z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa.

Danes največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno - finančni sektor. V Mariboru je sedež Pošte Slovenije. Glede na število zaposlenih je danes največje mariborsko podjetje Univerzitetni klinični center Maribor.

Vedno pomembnejši je turizem. Veliko turistov obišče mariborsko Pohorje, Festival Lent, staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi najstarejša trta na Lentu. Znan je mestni park, v katerem deluje mestni Akvarij in terarij.

Nekatera večja podjetja:

Izobraževanje in znanost

Šport

Najpomembnejši športni klub v Mariboru je 9-kratni nogometni prvak Slovenije NK Maribor. Igra na stadionu Ljudski vrt. Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo OK Branik, ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo kar 10 naslovov državnih prvakinj.

V mestu delujejo še rokometni klub RK Maribor Branik, košarkaški klub KK Maribor Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik ter številni drugi klubi.

Kultura

Frančiškanska cerkev

Maribor je sedež mariborske nadškofije.

Med najpomembnejše objekte v mestu spada Slovensko narodno gledališče (SNG).

V Mariboru poteka vsako leto med poletjem Festival Lent. Je največji festival v Sloveniji in eden največjih v Evropi in svetu.

Leta 2012 bo Maribor Evropska prestolnica kulture.

Kulturne ustanove

Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno zelo dobro razvit in temu priča tudi dejstvo, da je v Mariboru veliko različnih kulturnih ustanov. Ko se enkrat znajdemo v centru mesta imamo tako rekoč vse kulturne ustanove na dosegu roke. Med najpomembnejše tako štejemo Slovensko narodno gledališče - SNG Maribor, Narodni dom Maribor, Mariborski grad v katerem se nahaja tudi Pokrajinski muzej Maribor, ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širša kulturna zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, Umetnostna galerija Maribor, ki nam ponuja dobro obiskane prireditve in razstave, Muzej narodne osvoboditve Maribor v katerem najdemo zanimive in bogate muzejske zbirke z več kot 10.000 muzealijami.

Ob vseh teh pa v Mariboru nahajajo tudi Dvorec Betnava - Muzej Nadškofije Maribor, ki ponuja ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, Opera in balet, Drama SNG Maribor, Inštitut informacijskih znanosti - IZUM, MMC Kibla, Čebelarski center Maribor.

Mariborski festivali

Glavni članek: Mariborski festivali.

Družbeno dogajanje v začetku leta se v Mariboru prične s tekmovanjem v ženskem alpskem smučanju za Zlato Lisico na Pohorju, ki tradicionalno pripelje množice navijačev in da mestu dodan vrvež. V mesecu maju nato sledi festival Magdalena, internacionalno srečanje oblikovalcev in mladih kreativcev. Še isti mesec se Mariborčani lahko udeležijo že tradicionalnega Nesovega teka, ki je zaradi sorazmerno kratke razdalje zelo popularen pri vseh generacijah.

V zadnjem delu junija mesto doživi festivalski duh festivala Lent, ki za štirinajst dni mesto spremeni v prestolnico stičišč kulture – nastopajo glasbeni izvajalci vseh zvrsti, plesalci se pomerijo v folklornih plesih, stand up komedije in dodatno živahno dogajanje znotraj samega festivala Lent, kot je Folkart, dajejo mesto poseben čar in pridih multikulturnega mesta. Takoj po koncu festivala, ulice Maribora preplavi Rally Maribor, ki poteka v manjšem obsegu tudi po mariborskih ulicah, in daje v pogled najbolj prepričljive avtomobilske predstave. V začetku septembra se festivalski duh vrne v mestu - tokrat za to poskrbi festival srednjeveške kulture in stand up komedije - Špasfest. Na številnih prizoriščih v Mariboru se konec avgusta in začetek septembra že sedem let zvrsti okoli 70 različnih prireditev.

V septembru mesto gosti tudi Festival Maribor, ki je namenjen ljubiteljem klasične glasbe. Festival zasedb ne vabi z že pripravljenimi koncertnimi vsebinami, temveč povabi vrhunske glasbenike, ki nato glede na izbor umetniškega vodje tvorijo različne zasedbe. Festival Borštnikovo srečanje v mesecu oktobru ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč tudi manifestacija preobratov in izzivov. Za datum 11.november (Martinovanje) se govori, da Štajerci slavijo “drugo novo leto”. Na ta dan se mošt spremeni v vino in se praznuje dan Sv. Martina. Mednarodni festival računalniških umetnosti v organizaciji MKC Maribor zaključi festivalno leto. V Sloveniji ima bogato tradicijo že od leta 1994, saj je ena osrednjih institucij računalniške umetnosti, ki s svojo stalno dejavnostjo skrbi za njeno prepoznavnost in razvoj.

Mladinska mariborska kultura

Glej članek Mladinska mariborska kultura.

Na področju mladinske kulture v Mariboru deluje več organizacij z izjemnim pomenom za mesto. Med prvimi je tukaj Radio Marš, ki je izrednega pomena predvsem za mariborske študente. Nekaj let za ustanovitvijo Radia MARŠ je Mestna občina Maribor leta 1993, ustanovila javni zavod Mladinski kulturni center Maribor. MKC Maribor v osnovi upravlja z dvema prireditvenima prostoroma, Galerija Media Nox na Židovski ulici 12, ter s Kulturnim inkubatorjem na Koroški cesti 18. Multimedijski center Kibla je nastal kot projekt Narodnega doma Maribor in Zavoda za odprto družbo Slovenija. Leta 1997 je bila ustanovljena nevladna in neprofitna organizacija, Pekarna Magdalenske mreže, katere poslanstvo je bilo vzpodbujanje umetniških, izobraževalnih, kulturnih, raziskovalnih, naravovarstvenih, informativnih in humanitarnih dejavnosti. Mladi ustvarjalci alternativnih scen so našli svoj prostor tudi v opuščenih kinih in kletnih prostorih.

Zdravstvo

Zanimivosti

Naravne znamenitosti

Kulturne znamenitosti

Ostale znamenitosti

Pobratena mesta

Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:[8]

Častni občani

Glavni članek: Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor.

V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance.

Mestni praznik in spominski dnevi

Praznik mestne občine Maribor je 20. oktober, dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v listini iz leta 1164.

Spominski dnevi Mestne občine Maribor so:

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ↑ http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=MARIBOR&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2620
  2. ↑ http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf
  3. ↑ Curk, J. (1983). Str. 149.
  4. ↑ Jewish community of Slovenia
  5. ↑ Maribor Synagogue
  6. ↑ 6,0 6,1 Osnovni podatki o mestu Maribor
  7. ↑ Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor
  8. ↑ Pobratena mesta

Viri

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Maribor.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Maribor&oldid=3344796«