Elektro Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Elektro Maribor je drugo največje podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji.

Skupino Elektro Maribor sestavljajo družba Elektro Maribor d.d. ter družbi Energija Plus d.o.o. in OVEN Elektro Maribor d.o.o.

Dejavnost[uredi | uredi kodo]

Družba Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije d.d. je sestavni del elektroenergetskega sistema Republike Slovenije in je eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Republiki Sloveniji.

Poslovna zgradba družbe Elektro Maribor

Najpomembnejše dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejši dejavnosti družbe sta:

  • distribucija električne energije (35.130) in
  • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije (42.220).

Regulirana dejavnost[uredi | uredi kodo]

Delniška družba Elektro Maribor je lastnica elektrodistribucijske infrastrukture in izvaja storitve za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

Kot distribucijski operater električne energije je družba odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema električne energije na svojem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije.

Osnovne dejavnosti družbe so:

  • Obratovanje in tehnološki razvoj: zanesljiva dobava električne energije z minimalnimi časi prekinitev zaradi lastnih vzrokov.
  • Vzdrževanje: ohranjanje kvalitete stanja distribucijskega elektroenergetskega sistema, ki omogoča obratovalne sposobnosti in oskrbe odjemalcev z električno energijo, kot je določeno s projektnimi parametri ob izgradnji naprav in objektov.
  • Storitve distribucijskega omrežja: partnerski poslovni odnos z odjemalci, temelječ na transparentnih, zakonitih ter fleksibilnih postopkih.
  • Investicije v elektrodistribucijske objekte in naprave.

Storitve[uredi | uredi kodo]

Družba izvaja celovite storitve za naročnike: svetovanje, projektiranje, gradnja in vzdrževanje elektroenergetskih objektov in naprav [1]:

  • Gradbeno montažne storitve: izgradnja RTP, daljnovodov, kablovodov, TP in postrojev, izgradnja javnih razsvetljav, NN električnih priključkov za odjemalce, izgradnja sončnih elektrarn, kompenzacijskih naprav, izvedba industrijskih elektroinštalacijskih del in zaščitnih strelovodnih naprav, izvedba storitev z gradbeno mehanizacijo in voznim parkom.
  • Vzdrževanje elektroenergetskih objektov: servisiranje, vzdrževanje, izvedba remontov, rekonstrukcij in upravljanje elektroenergetskih objektov in naprav, pregledi in meritve električnih instalacij, ozemljitvenih sistemov ter zaščite, meritve in napetostni preizkusi SN in NN kablovodov, meritve na energetskih transformatorjih, nastavitve in preizkusi zaščitnih relejev, meritve kakovosti napetosti po SIST EN 50160, energetsko svetovanje, preverjanje električnih karakteristik modulov in meritve izkoristka fotovoltaičnih sistemov, pregledi elektro opreme s termografsko kamero.
  • Projektiranje in inženiring: optimiranje izvedbe vseh investicij na naročnikovi energetski infrastrukturi. Izvajanje celovitega projektnega in izvedbenega inženiring za investitorje: svetovanje, idejni projekt, projektna dokumentacija, vodenje postopkov pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja, ureditev lastniških razmerij, izvajanje del ali strokovni nadzor nad njihovim izvajanjem in ureditev začasne ali stalne priključitve objektov na distribucijsko omrežje.
  • Elektro in kovinska delavnica: izdelava in opremljanje priključno merilnih omaric, NN stikalnih blokov, sanacija kovinskih konstrukcij (nosilci, konzole, podstavki, obesni material, jambori, kandelabri, ograje, nadstrešnice, vijačni material ...) v skladu s standardom SIST EN 1090-1 in varjenje kovinskih elementov v skladu s standardom SIST EN ISO 3834.
  • Transformatorska delavnica: revizije visokonapetostnih oljnih distribucijskih transformatorjev moči 35 kVA do 1.600 kVA. Izvedba kompletne tesnitve in meritve transformatorjev: defektaže in revizije transformatorjev v delavnici in meritve električnih veličin, prebojne trdnosti transformatorskega olja, izolacijske upornosti transformatorjev in izdelava merilnih listov.

Merilni laboratorij[uredi | uredi kodo]

Družba ima merilni laboratorij, ki izvaja kontrolo in overitev obračunskih meril, električnih števcev in merilnih transformatorjev, po postopkih s katerimi zagotavlja neodvisnost in nepristranskost meritev.

Laboratorij deluje kot akreditiran kontrolni organ tipa C, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020. Akreditacijo so razširili na strokovno področje kalibracijskega in preskuševalnega laboratorija. Kontrola in overitev meril se izvaja v prostorih kontrolnega organa in na terenu v mobilnem merilnem laboratoriju.

Izvajajo kalibracijo števcev električne energije in preskušanje neionizirajočega elektromagnetnega sevanja v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025.

Odjemalci[uredi | uredi kodo]

Odjemalci na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Elektro Maribor z električno energijo oskrbuje več kot 216.300 odjemalcev na 3.850 km2 velikem preskrbovalnem območju v Severovzhodni Sloveniji, kjer je 74 občin.

Število odjemalcev se je od leta 1980, ko jih je bilo nekaj več kot 153.000, povečalo do leta 2016 za več kot 63.000 oziroma za 41 %. Do vključno leta 2008 se je število odjemalcev letno povečevalo za približno odstotek, v letih 2013 in 2014 pa za tretjino odstotka. V letih 2015 in 2016 se rast ponovno povečuje. Po osamosvojitvi je bila sicer najnižja rast odjemalcev zabeležena leta 1992 in sicer 0,2 % ter leta 2013 in sicer 0,3 %.

Največ je gospodinjskih odjemalcev, leta 2016 jih je bilo nekaj več kot 192.400. Na nizki in srednji napetosti je bilo istega leta 23.800 poslovnih odjemalcev. Medtem ko se je v celotnem obdobju od leta 1980 število gospodinjskih odjemalcev povečalo za dobro tretjino, se je število poslovnih odjemalcev praktično podvojilo.

Gospodinjski odjemalci predstavljajo približno 90 % vseh odjemnih mest, zanje se zagotavlja 70 % obračunske moči, porabijo pa 35 % oziroma dobro tretjino električne energije. Poslovni odjemalci predstavljajo desetino merilnih mest, 30 % obračunske moči in porabijo 65 % električne energije[2].

Na območju Elektro Maribor je v sistem daljinskega merjenja vključeno 63 % vseh odjemalcev, kar je nad slovenskim povprečjem.

Omrežje[uredi | uredi kodo]

Elektro Maribor ima skupaj 16.434 km omrežja (stanje 31.12.2016). Nizkonapetostno (NN) omrežje napetosti 0,4 kV in 1 kV je dolžine 12.189 km, srednjenapetostno (SN) omrežje napetosti 10 kV, 20 kV in 35 kV je dolžine 4.005 km, visokonapetostno (VN) omrežje napetosti 110 kV pa dolžine 240 km.

Nadzemnih vodov je 8.596 km oziroma 52 %, podzemnih pa 7.838 km oziroma 48 %. Delež podzemnih vodov je na območju Elektro Maribor nad slovenskim povprečjem.

Na nizkonapetostnem omrežju je 55 % podzemnih in 45 % nadzemnih vodov, na srednjenapetostnem omrežju je razmerje 27 % : 73 %, na visokonapetostnem omrežju pa 3 % : 97 %.

Na območju Elektro Maribor je skupaj 3.511 razdelilnih in transformatorskih postaj (stanje 31.12.2016). Razdelilnotransformatorskih postaj 110/SN je 20, razdelilnotransformatorska postaja SN/SN je ena, razdelilnih postaj SN je 19, transformatorskih postaj SN/NN in transformatorskih postaj NN/NN pa je 3.471.

Odjem[uredi | uredi kodo]

Odjem električne energije v TWh na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Leta 1921 je podjetje, predhodnik današnjega podjetja Elektro Maribor, oskrbovalo 1.900 odjemalcev, ki so porabili 2,35 GWh električne energije. Leta 1931 je 9.392 odjemalcev porabilo 10,03 GWh. Tudi kasneje je odjem večinoma rasel, v posameznih obdobjih z zelo visokimi stopnjami rasti, 16,8% med 1945 in 1950, ali pa 2,8% med 2001 in 2010. Po letu 1980 je bila zabeležena najvišja letna stopnja rasti leta 1985 in sicer 7%, največji padec pa leta 2009 in sicer 4%.

Odjem električne energije je na oskrbnem območju Elektro Maribor leta 1980 znašal 1,06 TWh, leta 1990 1,36 TWh, leta 2000 1,65 TWh, leta 2010 pa 2,19 TWh. V obdobju 1980-2015 je bil najvišji odjem leta 2011, ko je skoraj dosegel 2,2 TWh oziroma tretjino več kot leta 2000. Leta 2016 je bil dosežen najvišji odjem v zgodovini družbe in sicer skoraj 2,21 TWh.

V obdobju od leta 1980 do 2012 je odjem električne energije na oskrbnem območju Elektro Maribor rasel z 2,2% povprečno letno stopnjo rasti. V letih 1982, 1990, 1992, 1995, 2009, 2012 in 2014 se je odjem zmanjšal, v preostalih letih pa se je povečeval. Po osamosvojitvi je bil največji padec odjema leta 2009 in sicer za 4,0 % ter leta 1992 in sicer za 2,1 %, največji porast pa leta 2006 in sicer za 6,4 %.

Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Odjem v TWh 1,650 1,737 1,76 1,817 1,87 1,899 2,021 2,092 2,164 2,078 2,165 2,196 2,164 2,166 2,133 2,167 2,208
Struktura odjema v TWh na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Gospodinjski odjem je leta 1980 znašal 381,1 GWh, leta 1990 se je povišal na 506,8 GWh, leta 2000 na 616,3 GWh in leta 2010 na 753,7 GWh. V celotnem obdobju od leta 1980 do leta 2015 je gospodinjski odjem dosegel najvišji vrednosti 756,6 GWh v letih 2011 in 2013. Leta 2015 se je gospodinjski odjem v primerjavi z letom poprej povečal za 2,1 % na 750,4 GWh, leta 2016 pa je dosegel najvišjo vrednost doslej in sicer skoraj 761 GWh.

Poslovni odjem, ki vključuje odjem na srednji in nizki napetosti je leta 1980 znašal 681,8 GWh, leta 1990 je dosegel 851,6 GWh, leta 2000 je z 1,03 TWh presegel terawatno mejo, leta 2010 pa je dosegel 1,41 TWh. Za poslovni odjem so značilna precejšnja nihanja. Leta 1989 je z 906,4 TWh dosegel dotedanjo najvišjo vrednost, čemur je sledilo triletno obdobje padanja skupno za 11,9 %. Vse do vključno leta 2008 se je poslovni odjem povečeval, leta 2009 pa je padel za 5,9 %. V letu 2011 je dosegel najvišjo vrednost v celotnem obdobju od leta 1980 do leta 2015 in sicer 1,44 TWh. V letih 2012, 2013 in 2014 se je poslovni odjem zmanjševal povprečno za odstotek letno, leta 2015 pa se je ponovno povečal za 1,2 % na 1,42 TWh. Poslovni odjem je leta 2016 dosegel najvišjo vrednost do tedaj in sicer skoraj 1,45 TWh.

V celotni strukturi odjema ima gospodinjski odjem 34 % delež, poslovni odjem pa 66 % delež.

Konična moč[uredi | uredi kodo]

Konična moč v MW na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Konična moč je najvišja moč v časovnem intervalu, na primer v 15 minutah, ki jo v določenem obdobju, na primer v letu dni, prevzamejo odjemalci. Za elektrodistribucijska podjetja je konična mož zelo pomemben podatek in jo upoštevajo pri načrtovanju omrežja. Na rast konične moči vplivajo podnebni dejavniki, zlasti ekstremne temperature ter priključevanje novih odjemalcev in proizvajalcev.

Leta 1980 je konična moč na območju Elektro Maribor znašala 220 MW, leta 1990 se je povečala na 266 MW, leta 2000 je dosegla 315 MW, leta 2010 395 MW in leta 2012 najvišjo vrednost v celotnem obdobju od leta 1980 do leta 2015 in sicer 409 MW. Leta 2015 je konična moč znašala 388 MW. V začetku leta 2017 je konična moč dosegla do tedaj najvišjo vrednost in sicer 435 MW.

Na območju Elektro Maribor se konična moč najpogosteje pojavlja decembra in januarja, redkeje pa se pojavi februarja ali novembra. Največkrat se pojavi ob 09:00 ali ob 12:00, redkeje pa ob 19:00[3].

Viri energije[uredi | uredi kodo]

Struktura virov energije v TWh na oskrbnem območju Elektro Maribor od leta 1980 naprej.

Elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji prevzemajo večji del potrebne električne energije iz prenosnega omrežja, manjši del pa od proizvodnih virov na svojem oskrbnem območju. Proizvodni viri so male hidroelektrarne, sončne elektrarne, elektrarne na biomaso, soproizvodne naprave, vetrne elektrarne, elektrarne na fosilna goriva, elektrarne na odpadke in druge naprave.

Leta 2016 je Elektro Maribor iz prenosnega omrežja prevzel 1,97 TWh oziroma 85 % potrebne električne energije, od proizvodnih virov pa 0,35 TWh oziroma 15 %.

Delež energije iz prenosnega omrežja v zadnjih letih pada, delež od proizvodnih virov pa raste.

Konec leta 2016 je bilo na distribucijsko omrežje Elektro Maribor priključeno 1.368 proizvodnih virov skupne moči 166,6 MW.

Leta 2015 so sončne elektrarne na območju Elektro Maribor predstavljale 53 % instalirane moči in 26 % proizvedene električne energije, soproizvodne naprave na fosilna goriva 20 % instalirane moči in 30 % proizvedene v energije, elektrarne na bioplin 16 % instalirane v moči in 29 % proizvedene električne energije, male hidroelektrarne pa 9 % instalirane moči in 16 % proizvedene električne energije.

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Elektro Maribor je delniška družba, za katero se uporabljajo določila Zakona o gospodarskih družbah.

Družba je na makro ravni organizirana v naslednje organizacijske enote:

Področja[uredi | uredi kodo]

Področja, ki jih vodijo direktorji področij:

  • Področje distribucije,
  • Področje storitev,
  • Področje za finance in ekonomiko,
  • Področje skupnih strokovnih služb.

Območne in storitvene enote[uredi | uredi kodo]

Družba ima pet območnih enot, ki jih vodijo direktorji območnih enot:

V okviru območnih enot je 19 nadzorništev na 13 lokacijah.

Družba ima tudi dve storitveni enoti, ki jih vodita direktorja storitvenih:

Informacije za uporabnike omrežja[uredi | uredi kodo]

Družba Elektro Maribor je za svoje uporabnike uvedla dve brezplačni telefonski številki. Od leta 2012 je družba Elektro Maribor prisotna tudi na družabnih omrežjih Facebook in Twitter. Uporabnikom je omogočen hiter dostop do informacij o dogajanju v družbi in o večjih izpadih v omrežju.

Splošne informacije 080 21 01[uredi | uredi kodo]

Splošne informacije so dosegljive na brezplačni telefonski številki 080 21 01. Operater je na voljo vsak delavnik med 7:15 in 15:00, izven delovnega časa pa je na voljo avtomatski odzivnik.

Prijava okvar in motenj 080 21 05[uredi | uredi kodo]

Okvare in motnje na omrežju je moč 24 ur na dan in 7 dni v tednu prijaviti na brezplačno telefonsko številko 080 21 05.

Informacije o načrtovanih izklopih[uredi | uredi kodo]

Informacije o načrtovanih izklopih zaradi rednih vzdrževalnih del na omrežju so na voljo na spletni strani družbe Elektro Maribor. V primeru nenapovedanih izklopov oziroma okvar, so informacije objavljene tudi na Facebook profilu Elektro Maribor.

Uporabniki se lahko naročijo na brezplačno obveščanje o načrtovanih izklopih po elektronski pošti in SMS. Prijava je mogoča za odjemalce na področju Elektro Maribor in je dosegljiva na spletni strani družbe.

Lastništvo[uredi | uredi kodo]

Osnovni kapital[uredi | uredi kodo]

Osnovni kapital družbe Elektro Maribor znaša 139.773.510 EUR in je razdeljen na 33.495.324 navadnih imenskih kosovnih delnic. Navadne imenske kosovne delnice imajo oznako EMAG in ISIN številko SI0031108580. Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Z delnicami družbe se ne trguje na organiziranem trgu.

Delničarji[uredi | uredi kodo]

Konec leta 2016 je družba imela 817 delničarjev. V zadnjem letu se je število delničarjev zmanjšalo za približno tretjino. S 79,5% je največji lastnik Republika Slovenija. Pivovarna Union ima 5,7% delež, Ampelus Holding Limited 3,3%, Kapitalska družba 1,6%, ostali delničarji z manj kot 1% deležem pa 9,9%.

Odkup lastnih delnic[uredi | uredi kodo]

Družba Elektro Maribor v skladu s sklepom skupščine odkupuje lastne delnice.

Poslovni izid[uredi | uredi kodo]

Leta 2000 je družba dosegla negativni čisti poslovni izid v višini 18,7 mio EUR, naslednje leto pa zaradi prevrednotenja rekordno negativno vrednost 89,5 mio EUR. Tudi leta 2007 je bil čisti poslovni izid negativen in sicer 7 mio EUR.

Po letu 2002 dosega družba pozitivne rezultate. Leta 2004 je dosegla čisti poslovni izid 5,3 mio EUR, ki se je nato zmanjševal do leta 2009, ko je dosegel vrednost 1,4 mio EUR. Do leta 2016 se je čisti poslovni izid povečal na 12,8 mio EUR.

Čisti poslovni izid družbe od leta 2003 naprej.

Družba namenja približno polovico čistega poslovnega izida za investicije v infrastrukturo, približno polovico pa na podlagi sklepa skupščine delničarjev za dividende.

Položaj v panogi[uredi | uredi kodo]

Elektro Maribor je imel v letu 2014 20,7-odstotni delež v odjemu vseh elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji.

V Elektro Maribor je bilo v letu 2014 25 % zaposlenih v vseh elektrodistribucijskih podjetjih (EDP), ki so pri 22 % prihodkov ustvarili 25 % čistega poslovnega izida in delničarjem namenili 27 % dividend v elektrodistribucijskih podjetjih.

Elektro Maribor je v letu 2014 realiziral 22 % vseh investicij in ima 15 % zadolženosti EDP.

Oskrbno območje Elektra Maribor obsega 19 % površine Republike Slovenije, na kateri živi 23 % prebivalstva v 35 % slovenskih občin.

Elektro Maribor oskrbuje 25 % slovenskega elektrodistribucijskega omrežja in 23 % odjemalcev. Ima pa 29 % slovenskih podzemnih vodov, 30 % distribucijskih proizvodnih virov in 31 % odjemalcev v Sloveniji, ki so vključeni v daljinsko merjenje.

Elektro Maribor d.d. ima certifikat najvišjega razreda bonitetne odličnosti, status AAA. (Bisnode Slovenija, maj 2016). Gvin bonitetna ocena je B1++, bonitetna ocena po pravilih Basel II in po bonitetnem modelu S.BON AJPES pa SB4 (AJPES in IFIN, april 2016).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Obdobje pred letom 1914[uredi | uredi kodo]

V leta 1842 objavljeni knjigi Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki jo je v Vuzenici napisal tamkajšnji dekan Anton Martin Slomšek, je bila med drugim omenjena tudi elektrenina in električna strela. Leta 1845 in 1846 sta Janez Jaširk v Kmetijskih in rokodelskih novicah v članku Nekaj kemije v nadaljevanjih pisala o naravnih pojavih v elektriki.

Dan ali dva pred 4. aprilom 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem, komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu, pekarni, prodajalni kruha in v stanovanjskih prostorih na Grajskem trgu uvedel mariborski podjetnik Karl Scherbaum, ki je na parni stroj (lokomobilo) namestil Siemensov dinamo, moči cca. 5 kW. To pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma začetek elektrifikacije Slovenije.

Julija leta 1887 je bila urejena električna razsvetljava poletne veselice Olepševalnega društva Maribor. 25.julija istega leta je bila nameščena električna razsvetljava tudi v dvorani v Götzovi pivovarni (sedaj dvorana Union) v Mariboru. Leta 1888 (po nekaterih virih pa leto poprej) si je ob slavnostnem sprejemu avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburško-Lotarinškega, sina cesarja Franca Jožefa I, Karl Scherbaum st. pri podjetju Ganz iz Budimpešte izposodil slavnostno razsvetljavo Grajskega trga in bližnje okolice. Na hiši Grajski trg 7 je v spomin na Rudolfov obisk ostala prva javna električna svetilka na našem ozemlju. Leta 1890 so v remontnih delavnicah Južne železnice na Studencih v Mariboru namestili tri dinama skupne moči 144 kW za razsvetljavo. V Ceršaku so istega leta zgradili malo hidroelektrarno moči 10,2 kW in v tamkajšnjo tovarno lesovine in lepenke instalirali električno razsvetljavo.

Leta 1900 (nekateri viri omenjajo leto 1902), v času župana Aleksandra Nagya je Franc Neger, lastnik tovarne koles in šivalnih strojev, v svoji tovarni instaliral dinamo, ki ga je poganjal dizelski motor in ki je proizvajal električno energijo za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine dobavljal 36 obrtnikom in Kralikovi tiskarni (kasneje Mariborska tiskarna). Istega leta so v Götzovi pivovarni v Mariboru instalirali 30 kW trifazni generator, ki je poleg lastnih potreb pivovarne dobavljal električno energijo bližnjemu zdravniku dr. Filaferju za rentgenski aparat, kar predstavlja prvi primer uporabe elektrike v medicini pri nas. Leta 1902 (plinarna [4] navaja leto 1909) je lastnica Plinarne v Mariboru »Vereinigte Gaswerke« zgradila v Mariboru malo elektrarno z dvema plinskima motorjema in dvema dinamo strojema, ki sta z električno energijo enosmerne napetosti 350 V polnila veliko akumulatorsko baterijo, ta pa je z enosmerno napetostjo 150 V napajala sodišče, mestno gledališče, kaznilnico, okrajno glavarstvo ter zgradbe nekaterih meščanov Leta 1908 so v samostanu Šolskih sester nabavili dizelski agregat za razsvetljavo samostana in šole.

Okoli leta 1913 je Štajerska električna družba prevzela iniciativo za energetsko izkoriščanje reke Drave na Fali.

Obdobje od leta 1914 do 1945[uredi | uredi kodo]

Leta 1914, v času župana Ivana Schmidererja je pričel projekt izpeljave električnega razdelilnega omrežja izmenične napetosti. Mestni svet je 15. julija 1914 na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije. V okviru Mestne občine Maribor so organizirali posebno mestno službo (odsek, odbor za elektriko), ki je začela graditi električno omrežje v mestu in njegovi okolici. Leta 1915 je plinarno (Marburger Gasfabrik G.E.Z.) od podjetja »Vereinigte Gaswerke in Augsburg« skupaj z električnimi napravami enosmerne napetosti odkupila Mestna občina Maribor.

Leta 1917 (po nekaterih podatkih je bilo Mestno elektriško podjetje ustanovljeno šele leta 1920[5], po drugih podatkih[6] pa je začelo poslovati leta 1919) je že delovalo Mestno električno podjetje Maribor (Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg). Leta 1917 je Mestna občina Maribor tudi nastavila prvega direktorja podjetja[7]), inž. Karla Ruprechta iz Salzburga. Mestno električno podjetje je že v prvih letih obstoja opravljalo tri pomembne naloge. Nadaljevalo je z izgradnjo električnega omrežja in pričelo izvajati svoje osnovno poslanstvo, to je zagotavljati nemoteno in zadostno dobavo kakovostne električne energije, hkrati pa je skrbelo za postopke plačevanja in finančnega poslovanja nasploh.

Leta 1918 je bila zgrajena hidroelektrarna Fala, ki je imela velik vpliv na elektrifikacijo Slovenije in Međimurja. Spodbudila je tudi razvoj industrije v Mariboru. Leta 1919 je bil izgrajen 10 kV daljnovod med hidroelektrarno Fala in Mariborom. S tem je bila Mariboru dostopna izmenična napetost 10 kV.

Leta 1920, v času prvega vladnega komisarja Vilka Pfeiferja je bil prvi, osnovni del projekta elektrifikacije Maribora zaključen. 2. oktobra 1920 je mestno električno omrežje lahko nemoteno distribuiralo električno energijo. Projekt je vključeval nizkonapetostno omrežje napetosti 220/380 V in razdeljevalno omrežje napetosti 10 kV. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. V naslednjih letih je Mestno električno podjetje nadaljevalo elektrifikacijo mesta in njegove okolice.

Hidroelektrarna Fala je leta 1922 zgradila 10 kV daljnovod Maribor - Rače in 10 kV daljnovod Maribor - Ptuj. Leta 1924 je bil zgrajen dvosistemski 80 kV daljnovod dolžine 77 km med Falo in Laškim, s čemer je bil v Sloveniji prvič izveden prenos električne energije na večje razdalje. Leta 1926 je bil zgrajen 35 kV daljnovod Maribor - Ptuj - Ormož - Ljutomer - Murska Sobota. Istega leta sta bila zgrajena tudi 35 kV daljnovoda med Laškim in Celjem ter med Laškim in Trbovljami. Po 80 kV daljnovodu Fala - Laško je bila leta 1928 vzpostavljena prva visokofrekvenčna telefonska povezava v Sloveniji.

Leta 1925 je Mestno električno podjetje uvedlo nočno tarifo. Tega leta je prišlo tudi do spremembe imena podjetja, ki se je odtlej imenovalo Električno podjetje Maribor. V letih pred drugo svetovno vojno se je podjetje močno angažiralo tudi pri elektrifikaciji mariborske industrije, posebej tekstilne.

Leta 1926 je bil zgrajen 35 kV daljnovod med Mariborom in Mursko Soboto, ki je bil leta 1928 podaljšan do Varaždina na Hrvaškem. Leta 1928 je mariborska plinarna demontirala celotno ulično razsvetljavo in svojo elektrarno na enosmerni tok. Leta 1930 je bila zgrajena razdelilno transformatorska postaja Radvanje, ki je 80 kV daljnovod iz Fale povezala z mariborskim 10 kV distribucijskim omrežjem.

Leta 1935 je imelo Mestno električno podjetje 11.630 odjemalcev. Sredi leta 1935 je Mestna občina Maribor združila vsa mestna podjetja v eno. Leta 1937 je bil Maribor z okolico po porabljeni električni energiji na prvem mestu v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Nizke cene električne energije so spodbudile razvoj industrije, še posebej tekstilne, ki je zaposlovala več tisoč ljudi.

Leta 1941 je obstoječe stanje prekinila okupacija. Podjetje je bilo priključeno skupnemu štajerskemu električnemu podjetju (Energieversorgung Südsteiermark) s sedežem v Gradcu. V Mariboru je delovala podružnica tega podjetja, ki je prevzela vsa električna podjetja in energetske rudnike na ozemlju slovenske Štajerske. leta 1943 se je podružnica preoblikovala v delniško družbo.

Obdobje od leta 1946 do 1990[uredi | uredi kodo]

Delavec Elektra Maribor pri popravilu, avgust 1957

V letu 1946 so dejavnosti za distribucijo električne energije izvajali v Upravi za Maribor mesto in v Mariborski okrožni upravi, ki sta bili v sestavi podjetja državne elektrarne Slovenije. V okviru okrožne uprave so bili obrati Maribor okolica, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Radvanje (Pekre), kasneje pa še delavnica za izdelovanje opreme in konstrukcij za transformatorske postaje, daljnovode in omrežja na Teznem, ki se je leta 1950 organizirala v samostojno podjetje Elektrokovina.

S 1. januarjem 1948 je začela veljati prva slovenska tarifa za električno energijo. Tega leta je bil zgrajen tudi dvosistemski 110 kV daljnovod med Dravogradom in Mariborom.

Leta 1949 sta Uprava za Maribor mesto in mariborska okrožna uprava prešli v sestavo novoustanovljenega Podjetja za razdeljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani. Leta 1951 je prenehalo obstajati Podjetje za razdeljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani, istočasno pa je bilo ustanovljenih pet podjetij za distribucijo električne energije. Eno izmed njih je bilo tudi Podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor s sedežem v Mariboru. Že naslednje leto sta iz navedenega podjetja nastali dve podjetji, in sicer podjetje Elektro Maribor okolica in podjetje Maribor mesto.

Leta 1954 je bila zgrajena razdelilno transformatorska postaja Pekre in priključena na obnovljen 110 kV daljnovod med Falo in Laškim.

Leta 1963 sta se podjetji Elektro Maribor okolica in podjetje Maribor mesto združili v podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor, ki je bilo eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji.

Do konca leta 1968 je bil v okviru tarifnega sistema ukinjen prispevek, ki so ga zaračunavali na podlagi površine prostorov in moči.

Leta 1971 so se podjetja za distribucijo električne energije združila v Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije v Mariboru (Letno poročilo Elektro Maribor za leto 2004 navaja, da je bil sedež tega podjetja v Ljubljani). Leta 1979 oziroma 1982 je bilo organizirano podjetje Elektro Maribor - delovna organizacija za distribucijo električne energije n.sol.o. s sedežem v Mariboru, Vetrinjska ulica 2. Leta 1987 se je delovna organizacija združila v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) Elektrogospodarstvo Slovenije n.sub.o. Leta 1990 se je delovna organizacija Elektro Maribor preoblikovala v podjetje v družbeni lastnini: Elektro Maribor - javno podjetje za distribucijo električne energije p.o.

Obdobje po letu 1991[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 je bil v vojni za Slovenijo prvi ranjen elektromonter Elektro Maribor Boris Fras. Dne 24. maja 1991 so mu med odklapljanjem električne energije vojašnici na Ptuju prestrelili koleno. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ga je leta 2016 odlikoval s častnim znakom svobode.

Leta 1994 je bilo z uredbo Vlade Republike Slovenije ustanovljeno javno podjetje Elektro Maribor p.o. v lasti Republike Slovenije. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je z odločbo opredelilo, da je 60,38 % kapitala družbe v lasti Republike Slovenije, preostali delež pa bi se naj lastninil po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Proces lastninjenja je bil zaključen 20. maja 1998, ko se je Elektro Maribor, p.o., javno podjetje v lasti Republike Slovenije preoblikovalo v delniško družbo s polnim imenom Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Leta 2001 je prišlo do delnega odprtja trga z električno energijo. Upravičeni odjemalci, uporabniki s priključno močjo nad 41 kW, so si od 15. oktobra 2001 naprej lahko sami izbirali dobavitelja.

Leta 2002 je podjetje Elektro Maribor odprlo svojo spletno stran www.elektro-maribor.si Leta 2002 je začel obratovati nov distribucijski center vodenja Elektro Maribor, ki obratuje neprekinjeno 24 ur na dan in ki je omogočil uvedbo novih funkcij za učinkovito vodenje in nadzor distribucijskega omrežja. Tega leta je Elektro Maribor odprl tudi sodobni klicni center.

Leta 2003 je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Maribor d.o.o. Tega leta je začelo v razdelilno transformatorski postaji Melje v Mariboru obratovati prvo s plinom izolirano 110 kV stikališče na prostem v Sloveniji.

Leta 2004 je bil trg z električno energijo odprt za vse odjemalce električne energije, razen za gospodinjstva.

Leta 2005 je bila na spletni strani www.elektro-maribor.si uvedena spletna aplikacija eStoritev, ki odjemalcem omogoča vpogled v tehnične podatke merilnega mesta, pregled izstavljenih računov in plačil ter informativni obračun dobavljene električne energije kar z osebnega računalnika. V skrbi za ohranjanje okolja je družba leta 2005 v okviru projekta Modra energija in v partnerskem odnosu z največjim dobaviteljem električne energije, Holdingom Slovenske elektrarne, d. o. o., svojim odjemalcem ponudila energijo, ki je proizvedena v eni izmed treh verig hidroelektrarn v njihovi lasti. Družba Elektro Maribor d.d. je leta 2007 skupaj s svojo hčerinsko družbo HE Elektro Maribor d.o.o. naredila prvi korak na področju izrabe sončne energije in investirala v 36,18 kW fotonapetostno elektrarno na strehi svoje poslovne stavbe. Ob odprtju trga električne energije s 1. julijem 2007 je družba za gospodinjske odjemalce pripravila posebne pakete oskrbe z električno energijo: Varčujem! in Varčujem modro!, Gradim! in Gradim modro! ter Osnovna oskrba in Osnovna oskrba – modra.

Leta 2007 se je družba Elektro Maribor d.d. registrirala kot podjetje za distribucijo električne energije d.d. Prenehala je opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). To dejavnost je 1. julija 2007 začela opravlja družba SODO d.o.o., ki jo je ustanovila Republika Slovenija kot edini družbenik. Elektro Maribor posluje z družbo SODO d.o.o. na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

V Elektro Maribor d.d. so leta 2008 razvili blagovno znamko OVEN, ki predstavlja celovito ponudbo projektiranja in gradnje, proizvodnje in trženja električne energije iz obnovljivih virov. Kot pobudnik razvoja številnih storitev na področju elektrodistribucije je družba leta 2008 z izgradnjo fotovoltaičnih sistemov odjemalcem ponudila nov, naravi prijazen vir za proizvodnjo električne energije – sončno elektrarno na ključ.

V Elektro Maribor d. d. so leta 2008 odjemalcem ponudili novo spletno aplikacijo (eStoritve), ki omogoča, da lahko gospodinjski in poslovni odjemalci nekatere stvari uredijo kar od doma. Aplikacija omogoča veliko funkcionalnosti 24 ur na dan, brez čakalne vrste in brezplačno. Elektro Maribor d.d. je leta 2010 vrnil preveč zaračunano električno energijo vsem svojim gospodinjskim odjemalcem, ki so bili v obdobju od 1.1.2008 do 1.2.2009 odjemalci Elektra Maribor, ne glede na to, ali je bil zahtevek za vračilo podan ali ne. V Elektru Maribor d.d. so pripravili nov paket – paket Sonček, izgradnjo sončne elektrarne na ključ, ki združuje izgradnjo, financiranje, zavarovanje in ugoden odkup električne energije.

S 1. decembrom 2011 je prišlo do izčlenitve tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo Elektro Maribor Energija plus d.o.o. S tem je prodajo električne energije prevzela nova hčerinska družba Elektra Maribor d.d. z imenom Elektro Maribor Energija plus d.o.o. Družba Elektro Maribor d.d. še naprej opravlja dejavnost distribucije električne energije.

Na območni enoti Maribor z okolico je bila januarja leta 2012 svečano predana v uporabo prva hitro polnilna postaja za električna vozila. Od leta 2012 je druža Elektro Maribor prisotna tudi na družabnih omrežjih Facebook in Twitter.

Maja 2013 je začel Elektro Maribor individualno obveščati uporabnike o načrtovanih izklopih tudi preko ePošte in SMS sporočil.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]