Papež Adeodat I.
| Sveti Adeodat I. | |
|---|---|
 | |
| Začetek papeževanja | 13. november 615 |
| Konec papeževanja | 8. november 618 |
| Predhodnik | Bonifacij IV. |
| Naslednik | Bonifacij V. |
| Redovi | |
| Položaj | 68. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 570 Rim |
| Smrt | 8. november 618 Rim |
| Pokopan | Bazilika svetega Petra, Rim Vatikan |
| Narodnost | Rimljan |
| Starši | oče subdiakon Štefan |
| Svetništvo | |
| God | 8. november |
| Svetnik v | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci |
| Kanonizacija | predtridentinsko obdobje |
| Drugi papeži z imenom Adeodat Catholic-hierarchy.org | |
Adeodat I., tudi Deusdedit I.[1] je bil svetnik in rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * okrog 570 Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo † 8. november 618 Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo).
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Bil je Rimljan, sin subdiakona Štefana. Adeodat je že kot mlad stopil v cerkveno službo in prejel vse kleriške redove. Ko je bil izvoljen za papeža, je bil arhiprezbiter. V nasprotju do Gregorja Velikega , ki je zelo podpiral meništvo, se je Adeodat predvsem zavzemal za svetno duhovščino, ki jo je postavljal na važna mesta namesto redovnikov. Z vsemi častmi je sprejel eksarha Elevterija, ki ga je Bizanc poslal v Raveno, da bi branil Italijo. Zelo se je razočaral, ker je Elevterij ljudstvo tako izžemal, da je prišlo do vstaje v Raveni in Neaplju. Papež je o tem obvestil cesarja Heraklija, ki je v Italijo poslal vojsko, da bi napravila red. [2]
Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]
Avgusta 618 je Rim porušil potres, nato je izbruhnila še kolera; ko je z lastnimi rokami stregel bolnikom, se je tudi sam okužil. Papež, ki je po izročilu bil človek blage narave, je umrl 8. novembra 618. Trajalo je leto, mesec in 16 dni, da je bil posvečen njegov naslednik. [3] Čeprav ga ni v starih martirologijih, ga Cerkev časti kot svetnika. God ima na svoj smrtni dan, 8. novembra.
Viri[uredi | uredi kodo]
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
- B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Adeodat (Adeodatus) pomeni latinsko: a Deo datus = od Boga dan, kar slovenimo z Bogdan; Adeodat je torej pasivna oblika imena Deusdedit, kar pomeni latinsko: Deus dedit = Bog je dal; latinsko ime izhaja od podobnega grškega imena: Theodoros - Teodor = Božji dar, kar slovenimo z Božidar.
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 105.
- ↑ Richards, Popes and the papacy, p. 263
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Bonifacij IV. |
Rimski škof Papež 615–618 |
Naslednik: Bonifacij V. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
