Pojdi na vsebino

Papež Hadrijan I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Hadrijan I. OSB
Papež Hadrijan I.
Papež Hadrijan I.
Škofija1. februar 772 izvoljen
Začetek papeževanja9. februar 772 posvečen
Konec papeževanja25. december 795
PredhodnikŠtefan III. (IV.)
NaslednikLeon III.
Redovi
Položaj95. papež
Osebni podatki
Rojstvo700[1]
Rim
Smrt25. december 795[2]
Rim
PokopanCerkev sv. Petra v Rimu
NarodnostItalijan
Starširodbina Colonna
Drugi papeži z imenom Hadrijan
Catholic-hierarchy.org

Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Papež Hadrijan I. in Karel Veliki

[3] Hadrijan je potekal iz plemenite starodavne rimske rodbine Colonna. Zgodaj je izgubil starše, pa so ga vzgajali benediktinci . Tako je bil že od mladih let v cerkveni službi. Pavel I. ga je sprejel med klerike in je deloval v Rimu kot subdiakon, Štefan III. pa ga je posvetil za diakona. Rimsko ljudstvo in duhovščina sta ga 1. februarja 772 enoglasno izvolila za papeža. [4][5]

Smrt in spomin

[uredi | uredi kodo]

Papež Hadrijan I. je umrl v Rimu na sam Božič, dne 25. decembra 795. Vladal je 23 let, 10 mescev in 17 dni. V času svoje smrti je bil njegov pontifikat najdaljši za apostolom Petrom (37 let). Dalj je vladal konec 18. stoletja Pij VI. (24 let). Nato so dlje časa vladali še Pij IX. (32 let), Leon XIII. (25 let) in Janez Pavel II. (27 let).

Pokopan je v cerkvi svetega Petra v Vatikanu. Rimljani so ga objokovali kot enega svojih največjih dobrotnikov. Epitaf, ki ga še danes lahko beremo na njegovem sarkofagu, postavljenem ob cerkvenih vratih, je sestavil sam Karel Veliki. On Hadrijana imenuje »očeta«.[6]

Epitaf

[uredi | uredi kodo]
Epitaf (uvodni del)

Hoc vobis ideo munus pie dado sacerdos,
Filius ut mentem Patris adire queam.
Ac memorare mei precibus sanctisque piisque,
Hoc donum exiguum saepe tenendo manu.
Et quamquam modico niteat splendore libellus,
Davidis placeat celsa camaena tibi.
Rivulus iste meus teneatur flumine vestro,
Floriferumque nemus floscula nostra petant.
Incolumis vigeas, rector, per tempera longa
Ecclesiamque Dei dogmatis arte regas.

Tako se začenja epitaf, ki ga je napisal o papežu Hadrijanu Karel Veliki , morda s pomočjo Alkuina. Pesnitev je z zlatimi črkami dal vrezati v črn marmor ter poslati v Rim, kjer jo lahko še danes beremo. Epitaf se začne: »Tukaj počiva oče Cerkve, slava Rima, znamenit pisatelj, blaženi papež Hadrijan. Rojen od plemenitih staršev je bil še plemenitejši po svojih vrlinah. Cerkev je obogatil s svojimi darovi, ljudstva pa s svojim svetim poučevanjem. Rim – glavno mesto sveta – je ponovno utrdil z obzidjem. Ti, ki si bil moja draga ljubezen, si sedaj moja žalost. Najini imeni povezujem skupaj: Hadrijan in Karel; jaz kralj – ti oče. Z Božjimi svetniki naj se veseli tvoja duša.«[7]

Ocena

[uredi | uredi kodo]

Hadrijan je bil zale postave, temeljite izobrazbe, privlačnega vedenja – poleg tega pa še mož diamantno trdnega značaja, ki je razmere svoje dobe preiskoval z ostrim očesom in presojal še z ostrejšim umom. [5]

Opombe in viri

[uredi | uredi kodo]
  1. Find a Grave — 1996.
  2. Enciclopedia dei Papi — 2000.
  3. Njegovo ime je latinsko: Hadrianus; in pomeni slovensko: prebivalec Hadrije (Hadria=Adria=Jadran, Jadransko morje).
  4. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 90.
  5. 5,0 5,1 F. Chobot. A pápák története. str. 126.
  6. F. Chobot. A pápák története. str. 129.
  7. »The lives of the Popes in the eighth century: Hadrian I AD 772-775«. History of the Popes. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2014. Pridobljeno 4. aprila 2013.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • K. Horace Mann: The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, 1903. (19 zvezkov)
  • K. Horace Mann: The Lives of the Popes in the Early Middle Ages (19 zvezkov). B. Herder,Kegan Paul, Trench, Trübner & Co.1906–1932.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Štefan III. (IV.)
Papež
772–795
Naslednik: 
Leon III.