Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2009
Arhivi po letih
|
Orodja za izbrane članke: |
Arhiv
[uredi | uredi kodo]
Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo. Seznam je urejen po naraščajoči oddaljenosti do največ 5 parsekov (16,308 svetlobnih let). Vključno z Osončjem je trenutno znanih 50 zvezdnih sistemov, ki ležijo v tem krogelnem območju. V teh sistemih je skupaj 65 znanih zvezd in 4 znane rjave pritlikavke. Od tega je ena zvezda Sončev dvojček, ena Sončev analogon, štiri bele in 50 rdečih pritlikavk.
Zvezde in rjave pritlikavke z navideznim sijem večjim od 6,5m in, ki jih zaradi tega ne moremo opazovati s prostim očesom so prikazane v praškasto modri. Spektralni razredi zvezd in rjavih pritlikavk so prikazani v barvi njihovega spektralnega razreda. Te barve so izvedene iz dogovorjenih imen za spektralne razrede in ne nakazujejo opazovanih barv zvezd. Nekatere paralakse in razdalje je meril Raziskovalni konzorcij o bližnjih zvezdah (RECONS) in predstavljajo le trenutne vrednosti.
1 − 2 + 3 − 4 + · · · je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki. Vrsta je divergentna, kar pomeni, da zaporedje delnih vsot (1, −1, 2, −2, …) ne konvergira proti končni limiti. Prav tako 1 − 2 + 3 − 4 + · · · nima vsote.
Strog matematični dokaz za to trditev se je pojavil šele veliko kasneje. Okoli leta 1890 so Cesàro, Borel in drugi začeli raziskovati metode za določitev vsot divergentnim vrstam. Več teh metod zlahka pripiše vrsti 1 − 2 + 3 − 4 + · · · »vsoto« 1⁄4. Cesàrova vsota je ena redkih metod, ki vrste 1 − 2 + 3 − 4 + · · · ne sešteje, zato je vrsta zgled, kjer je treba uporabiti močnejšo metodo, Abelovo vsoto.
Vrsta 1 − 2 + 3 − 4 + · · · je sorodna Grandijevi vrsti 1 − 1 + 1 − 1 + · · ·. Euler ju je obavnaval kot posebna primera vrste 1 − 2n + 3n − 4n + · · · za poljuben n. Raziskave so s časom pripeljale do funkcij, ki ju danes poznamo kot Riemannovo funkcijo ζ(·) in Dirichletovo funkcijo η(·).
Praška pomlad (češko Pražské jaro, slovaško Pražská jar) je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni. Začela se je 5. januarja 1968 ob prihodu reformista Aleksandra Dubčka na oblast, končala pa 21. avgusta 1968 z vdorom sovjetskih čet in njenih zaveznikov v Varšavskem paktu na Češkoslovaško.
Reforme praške pomladi so bile poskus zagotoviti dodatne državljanske pravice v smislu delne decentralizacije gospodarstva in demokratizacije. Med svoboščinami so bile med drugim omenjene tudi ukinitev omejitev tiska, govora in gibanja. Dubček je prav tako federaliziral državo na dve ločeni republiki; to je bila tudi edina sprememba, ki je preživela konec praške pomladi.
Reforme niso bile dobro sprejete pri Sovjetih, ki so po neuspelih pogajanjih poslali na Češkoslovaško več tisoč čet in tankov Varšavskega pakta ter okupirali državo. Medtem, ko je bilo po državi organiziranih več nenasilnih protestov, pa po izrecnih navodilih vlade Aleksandra Dubčka ni bilo nobenega vojaškega odpora. Narod je v tem času zajel velik emigrantski val. Češkoslovaška je ostala okupirana vse do leta 1990.
Po vdoru je država vstopila v obdobje normalizacije; politični nasledniki so povrnili politično in gospodarsko stanje, ki je prevladovalo pred prihodom Dubčka na čelo Komunistične partije. Gustáv Husák, ki je zamenjal Dubčka in prav tako postal predsednik države, je v prvotno stanje povrnil skoraj vse Dubčkove reforme.
Politični in upravni sistem Združenih držav Amerike temelji na osnovnih načelih predstavniške demokracije. Po takšnem sistemu državljani Združenih držav volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi ustave vzpostavili ustanovitelji ZDA ob koncu 18. stoletja.
Upravna metropola države je Washington, D.C., kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako kongresni dom in Belo hišo ter poslopje vrhovnega sodišča ZDA. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na zvezne države z razmeroma visoko stopnjo avtonomije, kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.
Pomemben segment je zunanja politika. Združene države so namreč iz hladne vojne izšle kot edina preostala svetovna velesila, ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi gospodarski in kulturni vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi oborožene sile ZDA, najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.
Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Je tradicionalno poživilo, katerega pitje je za pivce obred. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, lahko pa tudi kake druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju.
Obstaja več etimoloških razlag imena te poživilne pijače. Najbolj pogosta razlaga začne razlago z arabsko besedo qahwa. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za vino, na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani, odpravlja potrebo po spanju. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v islamskem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski sufiji besedo spremenili v qihwa.
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožokrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk. Njihova glavna značilnost je, da so evsocialne živali, ki živijo v kolonijah z izraženo razdelitvijo v kaste in delitvijo dela. Ta prilagoditev jim je omogočila, da so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji in postale izredno številčne. Danes predstavljajo med 15 in 20% vse kopenske biomase živali, v tropih, kjer so najštevilčnejše, pa tudi do 25%.
Z mravljami se znanstveno ukvarja posebna veja entomologije, imenovana mirmekologija (iz grščine myrmec - mravlja in λόγος (logos) - veda, znanost). Predpona mirmeko- se uporablja tudi za druge pojme, povezane z mravljami.
Klavdij Ptolemaj (tudi Ptolemej in Ptolomej) [klávdij ptolemáj/ptoleméj/ptolômej] (starogrško starogrško Κλαύδιος Πτολεμαῖος: Klaúdios Ptolemaíos, latinsko Claudius Ptolemaeus) je bil starogrški ali egipčanski astronom, astrolog, matematik, geograf in fizik, ki se je rodil okoli 85 v Egiptu in umrl okoli 170.
Ptolemaj je uvedel pojem magnitude (oznaka m) in navedel lege zvezd vse do magnitude 6m. Sestavil je natančen seznam vseh imen ozvezdij, ki so tedaj obstajala v babilonskih in grških izvorih. Od teh imen jih uporabljamo danes še 48. Popisal je tudi Rimsko cesto in pripravo zvezdnega globusa. O Rimski cesti je zapisal: »Mlečna cesta ni krog, temveč območje, ki je vsepovsod tako belo kot mleko in to ji tudi daje ime. To območje ni povsod enako in niti ne povsod pravilno, temveč se razlikuje tako po širini, odtenku ali barvi, kakor tudi po številu zvezd v svojih delih in v raznolikosti njihovih leg. Poleg tega je na nekaterih delih razdeljena v dve veji, kar zlahka vidimo, če jo opazujemo z malo pozornosti.« Takšne opise je popravil šele Galilei leta 1610. Ptolemaj je opisal odprto kopico M7 kot meglico, ki se njemu v čast imenuje Ptolemajeva kopica.
.svg)
2. pehotna divizija je pehotna divizija Kopenske vojske Združenih držav Amerike. Njena trenutna primarna naloga je obramba Južne Koreje v prvi fazi možne severnokorejske invazije, dokler ne bi ostale ameriške in južnokorejske enote prispele na bojišče. Velja za najbolj bojno pripravljeno divizijo Kopenske vojske ZDA.
Med 1. svetovno vojno je diviziji dvakrat poveljeval general Korpusa mornariške pehote ZDA: brigadni general Charles A. Doyen in generalmajor John Archer Lejeune; do danes sta edina generala mornariške pehote v ameriški vojaški zgodovini, ki sta poveljevala diviziji Kopenske vojske.
Kot edina divizija v Kopenski vojski ZDA je delno sestavljena iz južnokorejskih vojakov – del programa Korejske dopolnitve Kopenske vojske ZDA , ki je pričel delovati leta 1950; maja 2006 je bilo v sestavi divizije okoli 1.100 južnokorejskih vojakov.
Ob prelomu 20. in 21. stoletja je bila 2. pehotna divizija najmočneje oborožena divizija med vsemi divizijami; divizija je tako imela tri operativne brigade, aviacijsko brigado, divizijsko artilerijo, inženirsko brigado in divizijsko podporno poveljstvo. Divizijska artilerija je bila največja v celotni Kopenski vojski ZDA in je bila opremljena z največ večcevnimi raketometi M270.
Hrustanec morskega psa se uporablja kot alternativna zdravilska metoda za zdravljenje raka in nekaterih drugih bolezni. Ideja izvira iz napačne domneve, da morski psi ne zbolijo za rakom, ki jo je predstavil dr. William Lane v knjigi Sharks Don't Get Cancer (Morski psi ne zbolijo za rakom) leta 1992.
Izdelki iz hrustanca morskega psa so na voljo kot prehranska dopolnila, običajno v obliki praška ali kapsul, katerih učinkovitost in varnost nista dokazana.
Nekatere laboratorijske raziskave na živalih so pokazale, da imajo določene komponente hrustanca morskega psa sposobnost upočasnjevanja rasti novih krvnih žil (inhibirajo angiogenezo), vendar ti učinki še niso bili dokazani na ljudeh. Do danes je bilo objavljenih le malo kliničnih študij, ki pa niso pokazale nobenega učinka na zmanjšanje tumorjev pri bolnikih. Novejše raziskave, v katerih želijo dokazati učinkovitost hrustanca oz. posameznih izoliranih proteinov, so še v teku.
Operacija Kočija (izvirno angleško Operation Chariot) je potekala 28. marca 1942 in v njej so Britanci napadli francosko pristanišče Saint-Nazaire, ki so ga zasedli Nemci. S tem dejanjem so Britanci onemogočili edino atlantsko pristanišče, ki je zmoglo sprejeti večja nemška vojna plovila v svoj suhi dok, ter tako dodobra onemogočili delovanje površinske flote Kriegsmarine na Atlantiku. Glavni razlog za to tvegano operacijo je bilo zavarovanje zavezniških pomorskih konvojev, ki so bili življenjsko pomembni za Britansko otočje. Britanci so uspešno uničili cilj operacije, a je bila to Pirova zmaga, saj je padla skoraj tretjina udeležencev.
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae) so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4.100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic. Med njimi so rastlinojede ali plenilske stenice, ki jih druži značilnost, da so njihove tipalnice sestavljene iz petih členov, iz česar verjetno izvira njihovo znanstveno ime.
Ščitaste stenice so kozmopolitska družina, katere predstavnike najdemo na vseh celinah razen Antarktike. Večina vrst je rastlinojedih, razen predstavnikov poddružine Asopinae, ki plenijo druge žuželke. Rastlinojede vrste so večinoma polifage, kar pomeni, da se lahko prehranjujejo z več različnimi vrstami rastlin. Gostiteljske rastline lahko menjajo znotraj iste generacije (pomeni da se ličinke prehranjujejo z eno, odrasle živali pa z drugo rastlinsko vrsto) ali med generacijami (pomeni da ena ali več generacij zaključi življenjski krog na isti rastlinski vrsti, nato pa se preselijo na novo). Pogosto napadajo gostiteljske vrste v specifičnem zaporedju, ki je odvisno od rastnih sezon teh rastlin na določenem območju.
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (latinsko Ordo domus Sanctæ Mariæ Theutonicorum Hierosolymitanorum, nemško Orden der Brüder vom Deutschen Haus St. Mariens in Jerusalem ali Deutscher Orden), bolj znan kot Tevtonski viteški red oz. tevtonski vitezi je nemški katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno.
Med obleganjem Akona (1189–1191) je skupina nemških križarjev leta 1190 (ali 1191) ustanovila poljsko bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne in ranjene križarje. Ker se je obleganje zavleklo, je začasna bolnišnica postala stalna. Po osvojitvi Akona so redovniki dobili prostor, na katerem so zgradili bolnišnico, kapelo in bivalne prostore in kmalu zatem prevzeli tudi vojaške dolžnosti. 19. februarja 1199 jih je papež Inocenc III. z bulo Sacrosancta romana priznal kot samostojen cerkven red in posebej poudaril, da se morajo zgledovati po templjarjih in hospitalcih. Nosili so enaka bela oblačila kot templjarji, samo da je bil na njih namesto rdečega križa črn križ.
Aromaterapija je ena od oblik zdravilstva, ki uporablja hlapne tekoče rastlinske snovi, znane kot eterična olja in druge aromatične sestavine rastlin. Njen namen je vplivati na človekovo zdravje in počutje. Danes aromaterapijo delimo na štiri skupine: medicinska aromaterapija, popularna in ezoterična aromaterapija, holistična aromaterapija in znanstvene raziskave dišav. Najbolj se uporablja holistični pristop k zdravljenju, kar pomeni, da ne zdravi zgolj simptomov ampak splošno telesno stanje – dušo in telo kot celoto. Sem spadajo tudi navodila za zdrav način življenja, prehranjevanje ter telesne in druge dejavnosti za krepitev zdravja. Pri aromaterapiji velja, da so bolezenska znamenja posledica porušenega energijskega ravnovesja, zdravljenje z eteričnimi olji pa pomaga pacientovemu telesu, ki se skuša samo pozdraviti. Aromaterapevt skuša s celostnim pristopom ugotoviti prave vzroke bolezenskih težav in jih s pravilno izbiro kombinacije eteričnih olj odpraviti.
Eterična olja se po sestavi razlikujejo od drugih rastlinskih produktov, saj destilacijski postopek izloči le lažje fitomolekule. Tako eterična olja vsebujejo monoterpene in seskviterpene ter ostale hlapne organske komponente kot so estri, aromatične komponente, neterpenske ogljikovodike itn.
Aromaterapija je splošen pojem, ki se nanaša na vse običaje, kjer uporabljajo eterična olja, včasih v kombinaciji z ostalimi alternativnimi metodami ali duhovnim verovanjem. Najbolj pogosta je uporaba eteričnih olj pri inhaliranju, masaži ali drugi topikalni uporabi.
Velika nagrada Beograda 1939 je bila deveta in zadnja neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1939, ki jo je prekinil izbruh druge svetovne vojne. Potekala je 3. septembra 1939, torej dva dni po začetku druge svetovne vojne, na uličnem dirkališču v beograjskem parku Kalemegdan pod sponzorstvom jugoslovanske kraljeve oblasti. Zaradi napetih razmer v Evropi se nekaj dirkačev dirke ni udeležilo, najuspešnejši moštvi tistih let, Mercedes-Benz in Auto Union, sta na dirko poslali po dva dirkalnika, dirke pa se je udeležil tudi domači dirkač Boško Milenković z že nekoliko zastarelim Bugattijem T51. Pred več kot 100.000 gledalci je svojo zadnjo zmago dosegel italijanski dirkač Tazio Nuvolari z Auto Unionom, eden najboljših dirkačev vseh časov, drugo mesto je osvojil Manfred von Brauchitsch z Mercedesom, tretje Hermann Paul Müller z Auto Unionom, četrto pa Milenković, ki je bil zadnji uvrščeni dirkač.
.jpg)
Juan Manuel Fangio (1911-1995) je bil argentinski dirkač Formule 1. Fangio, z vzdevkom El Maestro, je dominiral v prvem desetletju Formule 1. Osvojil je pet naslovov svetovnega prvaka s štirimi popolnoma različnimi moštvi - Alfa Romeo, Maserati, Mercedes in Ferrari, kar za zdaj ni uspelo nobenemu drugemu dirkaču, štiri zaporedne naslove prvaka in štiriindvajset prvenstvenih zmag, na vsega dvainpetdesetih prvenstvenih dirkah Formule 1. Ti dosežki ga uvrščajo med najboljše dirkače v zgodovini Formule 1.
S petimi naslovi prvaka je bil dolgo rekorder po število naslovov prvaka, njegov dosežek je izboljšal Michael Schumacher v sezoni 2003 s svojim šestim naslovom prvaka, v naslednji sezoni 2004 pa je Schumacher s svojim petim zaporednim naslovom izboljšal še Fangiev dotedanji rekord štirih zaporednih naslovov. Njegovih štiriindvajset zmag je veljalo za rekord do sezone 1968, ko je svojo petindvajseto zmago dosegel Jim Clark. Še vedno pa drži rekord za največji odstotek zmag v Formuli 1, saj je dobil kar 46,15% vseh prvenstvenih dirk, na katerih je štartal. S šestinštiridesetimi leti, kolikor je bil star ob svojem zadnjem naslovu prvaka, je Fangio tudi najstarejši svetovni prvak v zgodovini Formule 1.
Gorgija je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo. Sokrat, glavni protagonist dialoga in Platonov lik filozofa, je odkrito nasproten govorništvu kot veščini (τέχνη). Gorgija, Polos in Kalikles, predstavniki sofistike v tem dramskem dialogu, se branijo pred Sokratovimi ironičnimi opredelitvami govorništva in poskušajo ubraniti ugled svoje veščine pred filozofovimi podtikanji. Govorništvo se je v starih Atenah kot tudi širom antične Grčije uporabljalo v politične, pravne in ceremonialno religiozne namene (npr. hvalnice bogovom in olimpijskim zmagovalcem). Govorništvo so poučevali sofisti, potujoči govorniki, ki so posameznike v zameno za bogato plačilo poučevali govorniških spretnosti javnega zagovarjanja pred sodišči, obrambe pred političnimi obtožbami in zagovora političnih interesov svoje politične stranke. Najbolj znana sofista prve generacije, ki sta hkrati generacijska sodobnika Sokrata in naslovna protagonista dveh Platonovih dialogov šeste tetralogije, sta Protagora in Gorgija.
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael. Leži na sredozemski obali in je največje in najgosteje poseljeno mesto obalne regije. Razprostira se na 52 km² površine in šteje 390.000 prebivalcev.
Mesto, ustanovljeno leta 1909 na puščavskem predelu ob starodavnem pristanišču Jafo, je v 20. stoletju doseglo nagel urbanističen razvoj in gospodarski razcvet. Je ekonomsko središče s sedežem številnih večjih mednarodnih podjetij in razvojnih centrov.
Zaradi lege ob morju, klimatskih razmer in vlaganj v turizem se je mesto razvilo v sodobno turistično destinacijo.
Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H). Vse vezi v molekuli so enojne kovalentne vezi, ogljikovi atomi pa tvorijo verigo, ki je linearna ali razvejana, vendar je brez zank in obročev. Alkani zato spadajo med nasičene aciklične ogljikovodike in tvorijo homologno vrsto s splošno formulo CnH2n+2. Sosednji členi homologne vrste se med seboj razlikujejo za eno –CH2– skupino.
Funkcionalna skupina alkanov je alkilna skupina s splošno formulo CnH2n+1–. Takšni funkcionalni skupini sta na primer metilna CH3– in etilna skupina C2H5–.
Ogljikove verige nižjih alkanov so linearne, spojine z več kot tremi ogljikovimi atomi pa lahko tvorijo tudi razvejane molekule. Pojav imenujemo skeletna izomerija.
Alkani z več kot dvema atomoma ogljika lahko tvorijo obroče s splošno formulo CnH2n in zanke – obroče, vezane na osnovno linearno ali razvejano ogljikovo verigo. Takšne alkane prištevamo k cikloalkanom. Alkane lahko torej v grobem delimo na acilkične (linearne in razvejane) alkane ter cikloalkane, ki vsebujejo obroče in zanke.
Najenostavnejši alkan je metan (CH4), sicer pa število ogljikovih atomov navzgor ni omejeno. Edina omejitev je, da je spojina sestavljena samo iz ogljika in vodika in da je nasičena, se pravi da ima samo enojne vezi.
Bitka pri Malem velikem rogu je bila ena od bitk v veliki vojni Sujev 1876-77, v kateri so ameriški staroselci iz plemen Lakota, Severni Čejeni in Arapaho dosegli odločilno zmago. V bitki je padla več kot polovica ameriških vojakov, na čelu s poveljnikom 7. konjeniškega polka, polkovnikom Georgem A. Custerjem.
Bitka pri Malem velikem rogu je bila ena od bitk v veliki vojni Sujev 1876-77, v kateri so ameriški staroselci iz plemen Lakota, Severni Čejeni in Arapaho dosegli odločilno zmago. V bitki je padla več kot polovica ameriških vojakov, na čelu s poveljnikom 7. konjeniškega polka, polkovnikom Georgem A. Custerjem.
Turnir elitne divizije Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 2008 se je odvijal od 2. do 18. maja 2008. Na turnirju je sodelovalo šestnajst reprezentanc, razdeljenih v štiri skupine (A, B, C in D). Tekme so igrali v dvoranah Halifax Metro Centre v Halifaxu, Kanada, ter Colisée Pepsi v Quebecu, Kanada. Prvak je postala Rusija, kar je njena prva zlata medalja po letu 1993. Slovenska reprezentanca, ki je petič igrala na Svetovnem prvenstvu elitne divizije, je izpadla v drugo divizijo.
To je bilo 72. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, vodila ga je Mednarodna hokejska zveza (IIHF). Prvič po letu 1962 (Kolorado, Združene države Amerike) je finale potekalo v neevropskem mestu. IIHF je hotela proslaviti 100-letnico svojega obstoja s tem, da vrne Svetovno prvenstvo tja, kjer se je hokej na ledu rodil. Turnir je bil tudi del proslave ob 400-letnici mesta Quebec.
Turnir je služil kot zadnji in najpomembnejši dogodek za izbiro 9 držav, ki so avtomatično uvrščene na moški hokejski turnir Zimskih olimpijskih iger 2010. Pri izbiranju držav je imela največjo težo Svetovna lestvica IIHF iz stanja neposredno po tem turnirju.
Grad Ostrovica (nemško Burg Hochosterwitz) je eden najslikovitejših gradov v Avstriji. Nahaja se v bližini naselja Sankt Georgen am Längsee pri Šentvidu ob Glini (nemško St. Veit an der Glan) na Avstrijskem Koroškem. Stoji na 160 m visoki osameli apnenčasti skalni vzpetini (681 mnm), ki se dviguje nad dolino. V jasnem vremenu je grad viden že z razdalje 30 ali več kilometrov. Leta 1994 je bil grad nominiran za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi nad »volčjimi jamami«, ki so služili zaščiti pred turškimi vpadi. V arhitekturni podobi, kakršna je od 16. stoletja do današnjih dni, ni bil grad nikoli premagan.
Izredna strateška lega, ki opazovalcu iz gradu omogoča popoln nadzor nad dolino, ponuja tudi razgled na številne gore: Beljaške, Breške in Krške Alpe, na Štalensko goro (nemško Magdalensberg), Šenturško goro (nemško Ulrichsberg), Osojščico (nemško Gerlitzen) in druge. V smislu cestnih povezav se grad nahaja približno 18 km severno od Celovca oziroma 7 km vzhodno od Šentvida ob Glini. Grad je za turistične oglede odprt vsako leto od velike noči do konca meseca oktobra. Nanj se je mogoče pripeljati z vzpenjačo, ali pa prehoditi 620 m dolgo pot skozi 14 obrambnih vrat. Tretja pot, t. i. »pot norcev« (Narrensteig) preko strmega pobočja, je zaradi nevarnosti za javnost zaprta.
Gary Bettman (rojen 1952) je komisar lige NHL. To mesto zaseda od 1. februarja 1993. Predhodno je deloval kot podpredsednik in splošni pravni svetovalec pri NBA.
Bettman je diplomiral na Univerzi Cornell in Univerzitetni šoli prava New York. Leta 1981 se je pridružil ligi NBA, delal je predvsem v marketinških in pravnih oddelkih. Postal je tretji najvišji mož lige NBA in bil dolgoletni splošni svetovalec lige ter njen podpredsednik. Bettman je odigral ključno vlogo pri razvoju sistema NBA Salary Cap, ki omejuje višino skupne plače za vse igralce nekega moštva. Sistem je bil vpeljan v 80. letih in je v uporabi še danes.
1. februarja 1993 je Bettman prevzel delo prvega komisarja lige NHL, na tem položaju je zamenjal Gila Steina. Pod Bettmanom je NHL zabeležila naglo rast prihodkov lige iz 400 milijonov US$ (ko je bil najet) do preko 2,2 milijarde US$ v sezoni 2006/07. Nadziral je širitev lige po Združene države Amerike s šestimi novimi moštvi v ligi med njegovim mandatom, s čimer je število moštev naraslo na 30. Bettman je prav tako kontroverzna osebnost. Pogosto je bil deležen kritik, da skuša »amerikanizirati« igro in da je bil odgovoren za dva zastoja dela, eden teh je privedel do odpovedi celotne sezone 2004/05.
Dom Vasco da Gama je bil portugalski pomorščak in admiral. Rodil se je med letoma 1460 in 1469 v Sinesu, Portugalska. Osmega julija 1497 je z namenom najti donosno trgovsko pot v Indijo s štirimi ladjami zapustil Lizbono. Plul je do Sierre Leone in Kapverdskih otokov, nato pa zaplul na odprto morje. Do 16. decembra je flota dosegla Veliko Ribjo reko, kasneje pa še vzhodno afriško obalo, Mombaso, Malindi in Calicut. Ker je na poti domov zanemaril moč monsunskih vetrov, je skoraj polovica posadke pomrla zaradi skorbuta. Ob vrnitvi ga je kralj nagradil z plemiškim naslovom Dom.
12. februarja 1502 je Vasco da Gama ponovno odplul proti Indiji, tokrat da bi uveljavil portugalske interese na vzhodu. Ker je odločno odgovoril na sovražni sprejem s strani prebivalstva v Calicutu, si je pridobil strah vzbujajoč ugled reševalca problemov v Indiji, zato so ga leta 1524 še tretjič poslali na vzhod. Na poti je zbolel za malarijo in na božični večer leta 1524 v Cochinu umrl. Da Gama je postal prvi človek, ki je iz Evrope priplul do Indije. Z obplutjem je Portugalski odprl pomorsko pot na Vzhod ter razbil dotedanji arabski monopol nad trgovino z začimbami.
Eric Daniel Pierre Cantona (rojen 1966) je bivši francoski nogometaš, filmski igralec in trener. Njegov prvi nogometni klub je bil Auxerre. Po vrnitvi iz vojske je bil leta 1984 posojen klubu Martigues, leta 1986 se je vrnil v Auxerre in z njim podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Leta 1988 je prestopil v Marseille za tedaj rekordnih 22 milijonov francoskih frankov. Zaradi težav pri vklapljanju v ekipo pri Marseillu je bil Cantona za šest mesecev posojen Bordeauxu, nato pa še klubu Montpellier. Sezono 1991 je začel pri Nîmesu, januarja 1992 pa je prišel v Anglijo, kjer se je pridružil klubu Leeds United. Cantona je novembra 1992 za 1,2 milijona funtov prestopil k Manchester Unitedu.
Cantona, ki ga navijači nogometnega kluba Manchester United še danes kličejo Kralj Erik, je bil eden najbolj karizmatičnih nogometašev kluba v zgodovini. Navijači Manchester Uniteda so ga leta 2001 izbrali za nogometaša stoletja svojega kluba. Z Manchestrom je Eric v petih letih igranja osvojil štiri naslove angleškega prvaka, dva ligaška pokala in pokal angleške nogometne zveze. Dvakrat je s klubom osvojil dvojno krono (zmaga v ligaškem pokalu in naslov prvaka). Od 1993 do 1996 je bil kapetan francoske reprezentance. Po upokojitvi leta 1997 je postal filmski igralec in trener nogometa na mivki.
Frank Patrick Herbert mlajši (rojen 1920) je bil ameriški pisec znanstvene fantastike. Povezanost z naravo in družino že v mladosti in otroštvu je močno vplivala na njegovo kasnejše ustvarjanje. Srednjo šolo je končal leta 1938, leto kasneje je dobil službo pri časopisu Glendale Star. Med 2. svetovno vojno je pol leta služil kot fotograf v enoti Vojne mornarice ZDA. Leta 1942 se je njemu in ženi Flori Parkinson rodila prva hčerka Penny. Med študijem v Seattlu je spoznal svojo drugo ženo Beverly Ann Stuart. Leta 1947 se jima je rodil prvi sin Brian Patrick, leta 1951 pa drugi, Bruce Calvin. Študija ni dokončal, vrnil se je k novinarstvu. Leta 1972 se je zavoljo komercialnega uspeha svojih knjig začel preživljati samo še kot pisatelj. V tem času je napisal mnogo knjig in razvijal svoje ekološke ter filozofske ideje. V času njegove osebnostne krize je leta 1984 umrla žena Beverly, po njeni smrti se je Frank Herbert leta 1985 poročil s Thereso Shackleford. Umrl je pri starosti 65 let za posledicami obsežne pljučne embolije.
Njegovo najbolj znano delo je roman Dune (Sipina), ki je doživel filmsko uprizoritev in pet literarnih nadaljevanj. Prav tako je bil Herbert za roman nagrajen z nagradama Nebula (1965) in Hugo (1966). Roman tvori skupaj s petimi nadaljevanji sago o preživetju človeštva, evoluciji, ekologiji in prepletenosti religije, politike ter težnje po moči. Ostali njegovi romani niso dosegli takšne priljubljenosti kot Dune. Herberta uvrščajo med klasike v žanru znanstvene fantastike.
Velika nagrada Japonske 1995 (uradno XXI Fuji Television Japanese Grand Prix) je bila šestnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1995. Odvijala se je 29. oktobra 1995 na dirkališču Suzuka Circuit pri Suzuki. Na dirki, ki je trajala triinpetdeset krogov, je zmagal Michael Schumacher, Benetton, ki je štartal z najboljšega štartnega položaja, Mika Häkkinen, McLaren, je bil drugi, tretji pa je bil drugi Benettonov dirkač, Johnny Herbert.
Jean Alesi, dirkač Ferrarija, je dirko začel v prvi vrsti ob Schumacherju, a je bil zaradi prezgodnjega štarta kaznovan z desetsekundnim postankom v boksih. Po prestani kazni se je prebil na drugo mesto, toda nato odstopil zaradi okvare motorja. Schumacherjev najresnejši nasprotnik v boju za dirkaški naslov prvaka, Damon Hill, ki je bil pred dirko pod velikim pritiskom britanskih medijev zaradi slabega dirkanja v zadnjem času, je štartal s četrtega štartnega mesta. Po Alesijevem odstopu je prevzel drugo mesto, a je v štiridesetem krogu zaradi lastne napake zletel s proge in odstopil.
Schumacher je dosegel deveto zmago sezone, s čimer je izenačil rekord po številu zmag v sezoni, ki ga je postavil Nigel Mansell v sezoni 1992. Benetton si je z zmago in tretjim mestom že zagotovil svoj prvi in edini konstruktorski naslov prvaka.
Generalporočnik sir Brian Gwynne Horrocks, KCB, KBE, DSO, MC (1895 - 1985) je bil britanski general, televizijski voditelj in pisatelj.
Horrocks je najbolj poznan po poveljevanju britanskemu 30. korpusu med zavezniško operacijo Market Garden in sodelovanjem v drugih operacijah druge svetovne vojne. Predhodno je služil v prvi svetovni vojni, bil dvakrat ujet, sodeloval pa je tudi na Poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu. Po koncu vojaške kariere je bil televizijski voditelj, pisatelj del na področju vojaške zgodovine in bil 14 let Black Rod v Lordski zbornici.
Leta 1940 je Horrocks poveljeval bataljonu med bitko za Francijo; takrat je bil prvič pod poveljstvom Bernarda Montgomeryja, najbolj uspešnega britanskega poveljnika druge svetovne vojne. Montgomery je pozneje prepoznal Horrocksa kot enega svojih najbolj sposobnih častnikov, zaradi česar ga je prestavil v poveljstvo korpusa, tako v Severni Afriki kot v Evropi. Leta 1943 je bil Horrocks huje ranjen in je potreboval več kot leto bolniškega dopusta, preden je prevzel poveljstvo korpusa v Evropi. Možno je, da je bil zaradi te daljše odsotnosti spregledan pri napredovanju, saj so njegovi kolegi (poveljniki korpusov v Severni Afriki, npr. Leese, Dempsey) v tem času poveljevali že najmanj armadi. Horrocks ni nikoli popolnoma prebolel rane in zaradi tega se je bil prisiljen predčasno upokojiti po vojni.
Od leta 1945 je Horrocks veljal za enega najbolj uspešnih generalov Britanske kopenske vojske in je hkrati veljal kot »beau ideal korpusnega poveljnika«.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljenja z varjenjem in fermentiranjem škroba, ki izhaja večinoma iz žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, uporablja pa se tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. Dejavnost proizvodnje piva imenujemo pivovarstvo. Pivo je bilo v zgodovini poznano že starim Egipčanom in Mezopotamcem, vendar so bila njihova piva popolnoma drugačna od današnjih.
Glavne sestavine piva so voda, slad, hmelj in kvas. Slad so namočena, nakaljena in zatem posušena ali pražena žitna zrna. Med kaljenjem v zrnju nastajajo encimi amilaze, ki razgrajujejo škrob v vodotopne sladkorje. Hmelj da pivu grenek okus, kvas pa povzroči alkoholno vrenje, v katerem nastaneta etanol in ogljikov dioksid. Ker se sestavine (tudi voda, ki igra pomembno vlogo pri okusu te pijače), od kraja do kraja močno razlikujejo, so različne tudi lastnosti piva (okus, barva, ...).
.png)
Velika nagrada Pacifika 1995 (uradno II Pacific Grand Prix) je bila petnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1995. Odvijala se je 22. oktobra 1995 na dirkališču TI Circuit pri Aidi. Na dirki, ki je bila dolga triinosemdeset krogov, je zmagal Michael Schumacher z Benettonom iz tretjega štartnega položaja. David Coulthard, ki je štartal iz najboljšega štartnega položaja, je bil z Williamsom drugi, Damon Hill v drugem Williamsu pa tretji. Zmaga je Schumacherju že zagotovila svoj drugi dirkaški naslov prvaka, saj ga Hill po točkah na preostalih dveh dirkah ni več mogel prehiteti.
Hill je štartal v prvi vrsti ob Coulthardu in je bil pod velikim pritiskom britanskih medijev, da v dirkaških dvobojih ni bil dovolj agresiven. Schumacher je poskušal v prvem ovinku prehiteti Hilla po zunanji strani, toda zaprl ga je, med tem pa je oba po notranji strani ovinka prehitel Jean Alesi s Ferrarijem in prevzel drugo mesto. Hill je s tem padel na tretje mesto, Schumacher pa na peto, kajti prehitel ga je še Gerhard Berger. Schumacher je uspel Alesija in Hilla prehiteti med prvimi od treh postankov v boksih. Z novimi pnevmatikami brez profila se je uspel približati Coulthardu, ki je bil na taktiki dveh postankov. Po Coulthardevem drugem postanku, je Schumacherju uspelo privoziti enaindvajsetsekundno prednost z dve sekundi hitrejšimi časi krogov od Coultharda, tako da je po svojem tretjem in zadnjem postanku ostal v vodstvu in zmagal.
Zen je šola mahajana (mahāyāna) budizma, v kitajskem jeziku znana kot čán. Izraz čán izvira iz sanskrtske besede dhjana (dhyāna), ki pomeni »meditacija«.
Zen poudarja izvajanje dharme in izkustveno modrost — zlasti v obliki meditacije, poznane kot zazen — v iskanju prebujenja, ki ga pogosto preprosto imenujejo pot razsvetljenja. Zen tako ne poudarja teoretičnega znanja in preučevanja verskih besedil, temveč neposredno, izkustveno samouresničenje s pomočjo meditacije in izvajanja dharme.
Osnovanje zena tradicionalno pripisujejo Bodhidharmi, južnoindijskemu palavskemu princu, spreobrnjenemu v meniha. Bodhidharma je pripotoval na Kitajsko, da bi poučeval »poseben prenos zunaj svetih spisov«, ki »ne temelji na besedah«. Pojav zena kot ločene šole budizma je bil prvič dokumentiran na Kitajskem v 17. stoletju n. št. Menijo, da se je razvil kot zmes raznih smeri budizma mahajana — vključno s filozofijami jogačara in madhjamaka ter z literaturo Pragnjaparamite (Prajñāpāramitā) — in krajevnih kitajskih tradicij, kot so taoizem in budizem hujan. Iz Kitajske se je zen kasneje razširil južneje, v Vietnam ter proti vzhodu, na Korejo in na Japonsko.
Evolucija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo. Čeprav so spremembe znotraj posamezne generacije majhne, se organizmi z njihovim kopičenjem zlagoma spreminjajo in sčasoma lahko ta proces vodi v nastanek novih vrst. Pravzaprav podobnosti med poznanimi organizmi nakazujejo, da so se na ta način, s postopnim spreminjanjem, iz skupnega prednika razvile vse vrste.
Osnova tega procesa so geni, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in se izražajo v obliki dednih lastnosti organizma. Te lastnosti se znotraj populacije razlikujejo; z drugimi besedami, organizmi izkazujejo genetsko variabilnost svojih lastnosti. Sama evolucija je rezultat dveh nasprotujočih si sil: procesov, ki nenehno producirajo razlike, in procesov, zaradi katerih postanejo nekatere od različic pogostejše, druge pa redkejše. Variabilnost se tvori na dva glavna načina: z mutacijami v genih in s prenosom genov med populacijami ter vrstami. Pri vrstah, ki se razmnožujejo spolno, se nove kombinacije genov tvorijo tudi z rekombinacijo, ki povečuje variabilnost med organizmi.
Zen je šola mahajana (mahāyāna) budizma, v kitajskem jeziku znana kot čán. Izraz čán izvira iz sanskrtske besede dhjana (dhyāna), ki pomeni »meditacija«.
Zen poudarja izvajanje dharme in izkustveno modrost — zlasti v obliki meditacije, poznane kot zazen — v iskanju prebujenja, ki ga pogosto preprosto imenujejo pot razsvetljenja. Zen tako ne poudarja teoretičnega znanja in preučevanja verskih besedil, temveč neposredno, izkustveno samouresničenje s pomočjo meditacije in izvajanja dharme.
Osnovanje zena tradicionalno pripisujejo Bodhidharmi, južnoindijskemu palavskemu princu, spreobrnjenemu v meniha. Bodhidharma je pripotoval na Kitajsko, da bi poučeval »poseben prenos zunaj svetih spisov«, ki »ne temelji na besedah«. Pojav zena kot ločene šole budizma je bil prvič dokumentiran na Kitajskem v 17. stoletju n. št. Menijo, da se je razvil kot zmes raznih smeri budizma mahajana — vključno s filozofijami jogačara in madhjamaka ter z literaturo Pragnjaparamite (Prajñāpāramitā) — in krajevnih kitajskih tradicij, kot so taoizem in budizem hujan. Iz Kitajske se je zen kasneje razširil južneje, v Vietnam ter proti vzhodu, na Korejo in na Japonsko.
Ekonomija Združenih držav Amerike je tržne narave, a se od pristnega tržnega gospodarstva loči po vpetosti javnih oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona ameriških dolarjev bruto družbenega proizvoda (v letu 2006 po podatkih Mednarodnega denarnega sklada) največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda. Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Ob tem nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju življenjskega standarda tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.
Scuderia Ferrari Marlboro je ime za Gestione Sportiva, divizijo avtomobilske tovarne Ferrari S.p.A, ki se ukvarja z dirkanjem. Čeprav Scuderia in Ferrari Corse Clienti še naprej upravljata s številnimi Ferrarijevimi tovarniškimi in privatnimi moštvi, se je Ferrarijeva dirkaška divizija popolnoma posvetila njenem moštvu Formule 1, Scuderii Ferrari Marlboro. Scuderia Ferrari v italijanskem dobesednem prevodu pomeni Ferrarijeva staja, toda prevaja se kot Moštvo Ferrari.
Scuderio Ferrari je leta 1929 ustanovil Enzo Ferrari in je do leta 1939 delovala pod okriljem Alfe Romeo. Ferrarijev prvi nastop v Formuli je bil v sezoni 1948 z dirkalnikom Ferrari 125, tako da je najstarejše še aktivno in tudi najuspešnejše moštvo v zgodovini Formule 1. Trenutna moštvena dirkača sta Felipe Massa in Fernando Alonso, testni dirkači pa so Giancarlo Fisichella, Luca Badoer in Marc Gené. Vodja moštva je Luca di Montezemolo, športni direktor Stefano Domenicali, tehnični direktor pa Aldo Costa. Najuspešnejše obdobje Ferrarija v Formuli 1 je bilo v času Velike četverice, ki so jo tvorili Jean Todt (športni direktor), Ross Brawn (glavni strateg), Rory Byrne (glavni konstruktor) in Michael Schumacher in ki so med sezonama 1996 in 2007 osvojil šest konstruktorskih in pet dirkaških naslovov. Ferrarijevi številni in zvesti italijanski navijači so postali znani pod imenom tifosi.
Kemija (iz koptskega/egipčanskega kēme - (črna) zemlja, grško χημεία , himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء , al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo atomov, molekul, kristalov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz alkimije po "kemijski revoluciji" leta 1773.
Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo anorganska kemija, ki preučuje snovi neorganskega izvora, organska kemija, ki preučuje organske snovi (kemijo ogljika), biokemija, ki preučuje snovi v živih organizmih, fizikalna kemija, ki preučuje predvsem energetske spremembe ter analizna kemija, ki z analizo vzorcev ugotavlja sestavo in zgradbo snovi. V zadnjih letih so se pojavile tudi zelo specializirane poddiscipline, na primer nevrokemija, ki preučuje kemijo živčnega sistema živali (predvsem človeka).
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi. Razvili so se iz dinozavrov v zgodnji juri pred približno 180 milijoni let, ko se je pojavilo prvo ptiču podobno bitje - praptič Archaeopteryx.
Ptiči imajo velikost kolibrijev in vse do velikih nojev in emujev. Glede na taksonomsko delitev je danes na svetu približno 8800 do 10.200 znanih vrst ptičev. Srednja vrednost znanih vrst je nekako 9200 vrst. V Evropi živi okoli 430 stalnih vrst, do sedaj pa so na tem področju ugotovili več kot 630 vrst. V času človeške zgodovine je izumrlo približno 120 do 130 vrst. Ptiči so najbolj raznolika živalska vrsta od zemeljskih vretenčarjev.
Hranijo se z nektarjem, rastlinami, semeni, žuželkami, ribami, sesalci, mrhovino ali z drugimi ptiči.
Veliko ptičev se seli na dolgih razdaljah, da si zagotovijo optimalna bivališča (na primer arktična čigra (Sterna paradisaea)), drugi ptiči pa večino svojega časa preživijo na morju (npr. nomadski albatros (Diomedea exulans). Nekateri ptiči, kot je npr. črni hudournik (Apus apus), se zadržujejo na večjih višinah, tudi med spanjem.
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku. Ustanovljena je bila 753 pr. n. št., leta 510 pr. n. št. pa je na njeni osnovi nastala Rimska republika.
To obdobje je znano tudi kot vladavina sedem rimskih kraljev:
- 735 pr. n. št. - 715 pr. n. št. - vladavina kralja Romula (Romulus, prvi rimski kralj, kasneje božanstvo Kvirin)
- 715 pr. n. št. - 673 pr. n. št. - vladavina Nume Pompilija (Numa Pompilius)
- 673 pr. n. št. - 642 pr. n. št. - vladavina Tula Hostilija (Tullus Hostilius)
- 642 pr. n. št. - 617 pr. n. št. - vladavina Anka Marcija (Ancus Marcius)
- 617 pr. n. št. - 578 pr. n. št. - vladavina Tarkvinija I. (Tarquinius Priscus)
- 578 pr. n. št. - 534 pr. n. št. - vladavina Servija Tulija (Servius Tullius)
- 534 pr. n. št. - 509 pr. n. št. - vladavina zadnjega rimskega kralja Tarkvinija II. Ošabnega (Tarquinius Superbus)
Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. 3. januarja 2007 je na sedež selektorja stopil Matjaž Kek.
Slovenija je odigrala prvo mednarodno tekmo leta 1992 v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 in SP 2002. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.
Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal sedanji selektor Matjaž Kek.
Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Uporabo biološkega orožja je mogoče zaslediti že pri Asircih, ki so sovražne vodnjake zastrupljali z rženimi rožički, pomembno vlogo pa je imelo v srednjem veku zaradi povzročitve epidemije črne smrti. Od druge svetovne vojne naprej ni bilo potrjenega primera o uporabi orožja. Shranjevanje, kopičenje in uporaba biološkega orožja je od leta 1972 prepovedana s Konvencijo o biološkem orožju. Tajno uporabo orožja s strani nacionalne države ali uporabo s strani nenacionalnih skupin se lahko obravnava kot bioterorizem.
Frederick Wellington »Cyclone« Taylor, OBE (1884-1979), je bil kanadski profesionalni hokejist.
V karieri je prvič poklicno nastopil leta 1905 za Portage Lakes Hockey Club in z njim dvakrat osvojil ligo IPHL. Po razpadu lige je odšel v klub Ottawa Hockey Club, v katerem je poleg letne plače prejel tudi službo v državni upravi. V času igranja za Ottawo se ga je tudi prijel vzdevek Cyclone. Po dveh sezonah ga je v klub Renfrew Creamery Kings zvabil tedanji rudniški mogotec Ambrose O'Brien. Po poročanju tedanjih časnikov je na leto zaslužil za njegove čase nepredstavljivih 5.250 dolarjev. Ko je klub zaradi finančnih težav razpadel, se je Taylor znašel med dvema ognjema, saj sta si ga medse želela kluba Montreal Wanderers in Ottawa Hockey Club.
Naposled ni zaigral za nobenega od njiju, pač pa je okrepil PCHA moštvo Vancouver Millionaires in zanj igral do konca svoje kariere leta 1923. Zgodovino hokeja na ledu je zaznamoval kot eden prvih superzvezdnikov, status le-tega si je prislužil z izjemno hitrim drsanjem in silovitimi prodori. V času igralske kariere so ga tako pogosto imenovali »hokejski Ty Cobb«. Po koncu igralske kariere je deloval kot hokejski funkcionar, naskakoval je tudi kariero v politiki, a neuspešno. Bil je sprejet v Kanadski športni hram slavnih, Hokejski hram slavnih lige NHL in Športni hram slavnih Britanske Kolumbije. Umrl je junija 1979, dva tedna pred svojim 95. rojstnim dnem. Danes se po njem imenuje priznana trgovina s hokejsko opremo »Cyclone Taylor Sports«, ki jo je odprl njegov sin.
Pittsburgh Pirates je bil profesionalni hokejski klub iz Pittsburgha. Deloval je v ligi NHL od 1925 do 1930. Domača dvorana kluba je bila dvorana Duquesne Gardens. Klub je dobil ime po baseballskemu klubu Pittsburgh Pirates, ki je tudi deloval v mestu.
Klub se je razvil iz amaterskega kluba Pittsburgh Yellow Jackets. V ligi NHL se je prebil v končnico le dvakrat v petih sezonah. Kljub temu je bila finančna situacija v klubu sprva rožnata in so sodelovanje za visoko ceno podpisali nekateri znani hokejisti tistega časa, npr. Lionel Conacher, ki so ga kasneje imenovali za kanadskega športnika prve polovice 20. stoletja. Prvi trener je postal tedaj 34-letni Odie Cleghorn. Po treh sezonah je prvotni lastnik James F. Callahan klub prodal gangsterju Billu Dwyerju, ki je imel klub v lasti do selitve v Filadelfijo. V zadnji sezoni je moštvo neuspešno vodil Frank Fredrickson, Cleghornov naslednik na trenerskem položaju. Leta 1930 se je tako klub po porazni sezoni preselil v Filadelfijo in tam eno sezono deloval pod imenom Philadelphia Quakers.
Howard William »Howie« Morenz (1902-1937) je bil kanadski profesionalni hokejist.
V ligi NHL je na položaju centra igral za moštva Montreal Canadiens, Chicago Black Hawks in New York Rangers. Preden mu je uspel preboj v ligo NHL, je blestel v mladinski ligi Ontario Hockey Association in osvojil pokal Memorial Cup, ki se podeljuje mladinskim prvakom Kanade. Ko je vstopil v ligo NHL, je postal eden najdominantnejših hokejistov v ligi in je postavil številne strelske rekorde.
Morenza se danes obravnava kot enega prvih zvezdnikov lige, v kateri je preživel 14 sezon. Trikrat je osvojil Stanleyjev pokal, vsakič z moštvom Montreal Canadiens. V 14 sezonah se je 10-krat uvrstil na lestvico 10 najboljših strelcev lige. 7 zaporednih sezon je bil vodilni strelec Canadiensov, tako po zadetkih kot po točkah. Trikrat so ga imenovali za najkoristnejšega igralca lige, enkrat je dosegel največ zadetkov v ligi, in še dvakrat največ točk v ligi. Trikrat je bil izbran v moštvo zvezd lige NHL. Umrl je zaradi zapletov pri zlomu noge, ki ga je utrpel med neko tekmo. Po smrti so v klubu upokojili njegov dres s številko 7, kar se je zgodilo prvič v zgodovini kluba. Ko so leta 1945 vzpostavili Hokejski hram slavnih lige NHL, je postal Morenz posmrtno eden od njegovih prvih 12 članov. Leta 1950 ga je kanadska tiskovna agencija Canadian Press imenovala za najboljšega hokejista prve polovice 20. stoletja.
Bioluminiscenca je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno. Pri tem je udeležen encim luciferaza, kemično energijo pa večinoma posreduje adenozintrifosfat (ATP). Bioluminiscenca vsakega organizma je edinstvena v valovni dolžini, trajanju, oddanih vzorcih in regulaciji procesa. Barvni spekter oddane svetlobe sega od rubinasto rdeče barve pri hrošču Phrixothrix tiemanni do modre pri dvokrilcu Orfelia fultoni. Pri mnogih organizmih je bioluminiscenca izrabljena za privabljanje drugih organizmov za namene parjenja ali prehranjevanja, pa tudi za obrambo in komunikacijo. Bioluminiscenčne organizme najdemo v vseh kraljestvih, torej pri živalih, rastlinah, glivah in bakterijah.
V mnogih področjih znanosti, še posebno v medicini in genskem inženirstvu, je bioluminiscenca izkoriščena za različne namene, kot na primer pri preučevanju patogenetskih mehanizmov povzročiteljev bolezni, odpornosti bakterij proti antibiotikom in učinkovitosti zdravil z delovanjem na novotvorbe pri zdravljenju rakastih obolenj.
Grandijeva vrsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + …, oziroma zapisana z znakom za vsoto:
Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju (na sliki), ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Delne vsote Grandijeve vrste so izmenično enake 1, 0, 1, 0, … in vrsta je divergentna, kar pomeni da nima vsote v običajnem smislu. Njena Cesàrova vsota je na drugi strani enaka 1/2. Poleg tega je vrsta posebej divergentna geometrična vrsta s prvim členom a, enakim 1, in s skupnim količnikom k, enakim -1.
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (1901-1959) je bil nemški avtomobilistični dirkač. Trikrat je osvojil naslov evropskega avtomobilističnega prvaka, predvojne različice sedanjega Svetovnega prvenstva Formule 1, s čimer je rekorder po številu naslovov. Prav tako trikrat je osvojil naslov evropskega prvaka v gorskih dirkah, dvakrat s športnim dirkalnikom in enkrat z dirkalnikom tipa Grand Prix. Caracciola je tekmoval za moštvo Mercedes-Benza v času prvotne dominacije Srebrnih puščic, ki so dobile ime po srebrni barvi dirkalnikov, za moštvo je sodeloval tudi pri postavljanju kopenskih hitrostnih rekordov. V Nemčiji je dobil vzdevek Caratsch, znan pa je bil tudi kot Regenmeister (Kralj dežja), zaradi sposobnosti dirkanja po mokri stezi.
Po dirkaški upokojitvi je Caracciola deloval kot prodajalec Mercedes-Benza za vojake organizacije NATO nastanjene v Evropi. Umrl je leta 1959 v nemškem mestu Kassel zaradi odpovedi ledvic. Pokopan je v Švici, kjer je živel od začetka tridesetih let. Velja za enega najboljših dirkačev obdobja pred Drugo svetovno vojno, znan je bil kot perfekcionist, ki je blestel v vseh pogojih. Njegovih šest zmag na dirki za Veliko nagrado Nemčije še vedno ostaja rekordni dosežek.
Mongolsko cesarstvo oz. Mongolski imperij je bil imperij, ki se je v 13. in 14. stoletju raztezal od vzhodne Azije do vzhodne Evrope. Bil je največji celovit imperij v zgodovini človeštva, saj je v času največjega obsega leta 1279 meril okrog 33 milijonov km² in segal od Donave do Japonskega morja ter od Arktike do meja Bengalije na jugu. Na ozemlju, ki je predstavljalo petino vsega kopnega na Zemlji, je takrat živelo več kot 100 milijonov prebivalcev, zato ga imenujemo tudi Mongolski svetovni imperij.
Nastal je z združitvijo mongolskih in turških plemen na ozemlju današnje Mongolije, od koder se je pod vodstvom Džingiskana, ki je bil proglašen za vladarja vseh Mongolov leta 1206, začel širiti proti vzhodu, zahodu in jugu. Za širjenje je imela največ zaslug mongolska vojska, ki je štela verjetno preko 200.000 vojakov, pa tudi sklepanje zavezništev z drugimi azijskimi narodi. V dobi mongolskega imperija je v celotni Evraziji vladal prost pretok tehnologij, dobrin in ideologij.
Po nasledstveni vojni med leti 1260 in 1264 je pričel imperij razpadati. Zlata horda in Čagatajski kanat sta postala de facto neodvisna in sta zavrnila Kublajkana kot vrhovnega vladarja - kagana. Do Kublajkanove smrti leta 1294 je imperij razpadel že na štiri kanate oz. cesarstva, ki so skrbeli predvsem za lastne interese, vendar je bil Mongolski imperij kot celota še vedno močan. Veliki kani iz dinastije Yuan so prevzeli vlogo kitajskih cesarjev in prenesli sedež vladavine iz stare prestolnice Karakorum v Kanbalik (današnji Peking). Trije zahodni kanati so jih sicer priznavali za vrhovne vladarje ter jim plačevali dajatve, a so bili po podpisu mirovne pogodbe leta 1304 praktično neodvisni in so se razvijali samostojno kot suverene države. Mongolska nadvlada na Kitajskem se je končala leta 1368, vendar je ena od dinastij preživela v Mongoliji vse do 17. stoletja.
Ryan Joseph Giggs (rojen 1973) je valižanski nogometaš, ki je dosegel največ v zgodovini angleškega nogometa. 16. maja 2009 je postal prvi nogometaš, ki je zbral 11 naslovov angleškega prvaka. Bil je tudi prvi nogometaš v zgodovini, ki je bil dvakrat zapored imenovan za najboljšega mladega nogometaša po izboru profesionalnih nogometašev. Ta naslov je dobil v letih 1992 in 1993. Prav tako je Giggs edini nogometaš, ki je dosegel zadetek v vseh sezonah angleške Premier League od njene ustanovitve.
Uspešen je tudi v evropskih tekmovanjih in v reprezentanci. V Ligi Prvakov je prvi nogometaš, ki je dosegel zadetek v 12 zaporednih sezonah tega tekmovanja. Leta 2007 je bil izbran med ekipo stoletja po izboru profesionalnih nogometašev. Poleg tega je bil leta 2003 izbran v ekipo desetletja angleške Premier Lige ter v ekipo stoletja angleškega FA pokala. 21. maja 2008 je Ryan Giggs na lestvici nogometašev z največ nastopi za Manchester United prehitel Bobbyja Charltona s 758 nastopi.
Giggs je od svojega 17. leta pa vse do leta 2007 nastopal za valižansko nogometno reprezentanco in je bil do leta 2006 najmlajši igralec, ki je kdaj zastopal Wales na velikih tekmovanjih. Od leta 2004 do upokojitve iz reprezentance je bil tudi njen kapetan.
Od leta 1993, ko so v angleških klubih sprejeli številčenje dresov nosi dres s številko 11. Trenutno (2009) je namestnik kapetana kluba Manchester United.
Sulejman I. (1494 - 1566) (turško سليمان , Sulaymān, najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman) je bil deseti sultan Osmanskega cesarstva. Vladal je od leta 1520 do smrti leta 1566. V Evropi je najbolj znan kot Sulejman Veličastni, na Vzhodu pa kot Zakonodajalec (turško Kanuni, arabsko القانونى, al Qānūnī), ker je reformiral osmanski pravni, upravni in šolski sistem.
Sulejman I. (1494 - 1566) (turško سليمان , Sulaymān, najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman) je bil deseti sultan Osmanskega cesarstva. Vladal je od leta 1520 do smrti leta 1566. V Evropi je najbolj znan kot Sulejman Veličastni, na Vzhodu pa kot Zakonodajalec (turško Kanuni, arabsko القانونى, al Qānūnī), ker je reformiral osmanski pravni, upravni in šolski sistem.
Hepatitis B (na sliki virion hepatitisa B) je bolezen, ki jo povzroča virus hepatitisa B (HBV). Pride do vnetja jeter (hepatitisa). Z virusom se vsako leto okuži tretjina svetovnega prebivalstva (več kot 2 milijardi). Število vključuje tudi okoli 350 milijonov ljudi, ki so kronični prenašalci virusa. Do okužbe pride ob stiku z okuženo krvjo oziroma z drugimi telesnimi tekočinami.
Okužba s HBV lahko pogosto poteka povsem brez kliničnih in laboratorijskih znakov bolezni. Le pri 25 do 30 % okuženih poteka hepatitis B z značilno klinično sliko. Inkubacija traja največkrat 2 do 4 mesece. Akutna bolezen se kaže kot vnetje jeter, bruhanje, zlatenica in v redkih primerih sledi smrt. Kronična okužba lahko povzroči cirozo jeter ali celo karcinom jeter, ki je smrten in se slabo odziva na trenutno dostopna zdravila proti raku. Okužbo je mogoče preprečiti s cepljenjem.
Svetovno prvenstvo v nogometu 2010 (desno na sliki uradni logotip prvenstva) se bo odvijalo v Južni Afriki med 11. junijem in 11. julijem 2010. Prvenstvo 2010 bo 19. svetovno prvenstvo po vrsti. Južna Afrika je bila kot gostiteljica potrjena maja 2004 po kandidaturi Egipta, Maroka, Libije in Tunizije (skupna kandidatura) in Južne Afrike. To prvenstvo bo prvo, ki ga bo gostila članica Afriške nogometne zveze (CAF), s čimer edina celinska nogometna konfederacija še brez organizacije prvenstva ostaja Nogometna zveza Oceanije.
Na prvenstvu se je med seboj pomerilo 32 držav, ki so se po kvalifikacijah, v katerih so se med seboj pomerile 203 reprezentance različnih držav sveta, uvrstile na zaključni turnir prvenstva. Žreb skupin je potekal 4. decembra 2009 v Cape Townu. Prva tekma svetovnega prvenstva bo potekala med reprezentancama Južne Afrike in Mehike 11. junija v Johannesburgu, zadnja, finalna tekma pa natanko mesec dni kasneje prav tako v Johannesburgu.
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog. Prepoznamo jih predvsem po značilnosti, da sta po dva člena njihovega oprsja zlita, zaradi česar imajo navidez po dva para nog na vsak člen. Po tej značilnosti je skupina dobila tudi ime. Poimenovanje »kačice« verjetno izvira iz valjaste oblike telesa nekaterih pogostih vrst.