Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2011

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Arhivi po letih


Orodja za izbrane članke:

Arhiv[uredi kodo]

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6. Je brezbarvna, zelo lahko vnetljiva tekočina sladkega vonja, ki dobro raztaplja maščobe, smole, jod in naftalen. Benzen je pomembno industrijsko topilo in izhodna surovina za proizvodnjo zdravil, plastičnih mas, sintetskega gumija in barvil. Uporablja se kot dodatek k bencinu, vendar je zaradi karcinogenosti njegova uporaba omejena.

Pridobiva se iz premogovega katrana, nekaterih frakcij nafte ali sintetsko. Sodeč po njegovi strukturni formuli bi ga imenovali cikloheks-1,3,5-trien, kar pa ni pravilno, ker nima stalnih dvojnih vezi. Benzen je namreč aromatska spojina s kontinuirnimi π vezmi, zato je zanj bolj primerna skeletna formula z včrtanim krogom, ki ponazarja kontinuirni elektronski oblak.

Preberite več ... | Arhiv


Osnovna struktura penicilinov

Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora. Delujejo predvsem na grampozitivne bakterije. Protibakterijski učinek je posledica zaviranja prečnega povezovanja peptidoglikanov v celičnih stenah rastočih bakterij.. Gre za prve učinkovine, za katere so ugotovili učinkovitost proti večini prej življenjsko ogrožajočih bakterijskih bolezni (sifilis, stafilokokne okužbe ...). Tudi v sedanjosti so pogosto uporabljene učinkovine, vendar pa so se pojavile številne bakterije, ki so razvije odpornost proti penicilinom. Penicilini spadajo med betalaktamske antibiotike.

Preberite več ... | Arhiv


Śri jantra

Tantra (sanskrt: तन्त्र "tkanje" označuje nepretrganost) ali tantrizem je katera koli izmed ezoteričnih tradicij, ki imajo korenine v pokrajinah Indije. Obstaja v hindujskih, bönpojskih, budističnih in džainističnih oblikah. Tantro lahko v njenih mnogih oblikah najdemo v Indiji, Kitajski, Japonski, Tibetu, Nepalu, Butanu, Pakistanu, Šrilanki, Koreji, Kambodži, Burmi, Indoneziji in Mongoliji.

David Gordon White, medtem ko svari pred okornimi definicijami te protejske prakse, ponuja sledečo definicijo:

»Tantra je azijski korpus veroizpovedi in praks, ki na ustvarjalne in svobodne načine poskušajo obredno prilagoditi in usmerjati energijo v človeškem mikrokozmosu. Temelji na načelu, da vesolje, kot ga doživljamo, ni nič drugega kot manifestacija božanske energije Boga, ki to vesolje ustvarja in ohranja.«

Preberite več ...



Molekula hidrazina

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2). Hidrazin je brezbarvna tekočina z vonjem podobnim amonijaku, ki se proizvaja po podobnih industrijskih kemijskih postopkih kot amonijak. Lastnosti hidrazina so kljub podobnosti z amonijakom bolj podobne lastnostim vode. Hidrazin je strupen in nevarno nestabilen, zato se zaradi varnosti običajno uporablja kot vodna raztopina.

Uporablja se predvsem kot penilno sredstvo za proizvodnjo polimernih pen, pomemben pa je tudi kot prekurzor za polimerizacijske katalizatorje in farmacevtske proizvode, raketno gorivo in za pripravo plinskih prekurzurjev za avtomobilske zračne blazine. Letna proizvodnja hidrazina je okrog 260.000 ton. Preberite več ...


Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu

Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca. To je torej skupina blizusončevih kometov.

Verjetno so ostanek nekega velikega kometa, ki je pred nekaj stoletji razpadel. Kometi se imenujejo po nemškem astronomu Heinrichu Kreutzu (1854–1907), ki je prvi pokazal, da so blizusončevi kometi povezani.

Velik del kometov iz Kreutzovove družine spada med Vélike komete, ki jih občasno vidimo v bližini Sonca tudi podnevi. Zadnji Véliki komet je bil Komet Ikeya-Seki v letu 1965, ki je bil tudi najsvetlejši komet v prejšnjem tisočletju. Nekaj sto manjših kometov so odkrili s pomočjo satelita SOHO, ki deluje od leta 1995. Nobeden od teh manjših kometov ne preživi prehoda prisončja. Tudi ljubiteljski astronomi so bili zelo uspešni v iskanju kometov iz Kreutzove družine, saj so bili podatki dosegljivi v realnem času tudi na internetu. Preberite več ...


Lantan

Lantan je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57. Lantan je srebrno bela kovina, ki spada v 3. skupino periodnega sistema elementov in v skupino lantanoidov. V naravi se nahaja v nekaterih redkozemeljskih mineralih, običajno v kombinaciji s cerijem in drugimi redkozemeljskimi elementi. Lantan je kovna, raztezna in mehka kovina, ki na zraku hitro oksidira. Proizvaja se iz mineralov monazita in bastnezita z zapleteno večstopenjsko ekstrakcijo. Lantanove spojine se uporabljajo kot katalizatorji, aditivi za steklo, ogljene elektrode za obločne luči, kresilne kamenčke za vžigalnike, elektronske katode, scintilatorje itd. Lantanov karbonat (La2(CO3)3) je zdravilo proti hiperfosfatemiji. Preberite več ...


Tiny Thompson

Cecil Ralph »Tiny« Thompson (1903-1981) je bil kanadski profesionalni hokejist.

Igral je na položaju vratarja. V ligi NHL je preživel 12 sezon, najprej je nastopal za Boston Bruins in nato kasneje še za Detroit Red Wings. V karieri je štirikrat osvojil naslov najboljšega vratarja lige in pokal Vezina Trophy, leta 1959 so ga sprejeli v Hokejski hram slavnih lige NHL. Že v svoji prvi NHL sezoni je nakazal svoj talent, ko je z odličnimi obrambami v končnici Bruinse popeljal do prvega naslova zmagovalca Stanleyjevega pokala. Na pričetku sezone 1938/39 so ga vodilni možje bostonskega kluba po desetih sezonah zamenjali v Detroit Red Wings. Tisto sezono je tudi končal v Detroitu ter pred umikom iz lige odigral še eno sezono v dresu rdečekrilnikov.

V celotni NHL karieri je zbral 81 shutoutov, kar ga danes uvršča na 6. mesto lestvice vratarjev vseh časov. Po koncu igralske kariere se je posvetil trenerskemu delu v nižjih ligah, a se nato ustalil kot priznan hokejski skavt. Thompson je v hokejski zgodovini pomemben zavoljo svoje vratarske tehnike, ki jo v izpopolnjeni različici uporabljajo še danes. Poleg svojih vratarskih sposobnosti je bil poznan še po odlični tehniki s palico, v zgodovino se je vpisal tudi kot prvi vratar lige NHL z namerno doseženo podajo v svoji statistiki. Preberite več ...


Jupitrovi obroči

Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska. Jupitrovi obroči so tretji po vrsti, ki so jih odkrili v Osončju. Prej so opazili obroče okoli Saturna in Urana. Najprej so jih opazili s pomočjo sonde Voyager 1 v letu 1979. Pozneje jih je raziskovala sonda Galileo, opazili so jih tudi s pomočjo Vesoljskega teleskopa Hubble in v zadnjih 25 letih tudi s površine Zemlje.

Jupitrovi obroči so slabo vidni, sestavljeni so v glavnem iz prahu. Obroči so sestavljeni iz štirih delov: notranji obroč je znan kot Halo obroč, naslednji je Glavni obroč, ki je precej svetel, vendar zelo tanek. Nato sledita še dva široka in svetla Gossamerjeva obroča. Eden izmed njih je povezan z luno Amaltejo, drugi pa z luno Tebo. Preberite več ...


Grb MOL

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in središče Mestne občine Ljubljana. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad.

Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter industrijska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež centralne vlade, javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji. Prav tako je sedež slovenskega državnega zbora in pisarne predsednika Slovenije. Preberite več ...


Rezina mišjih jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze

Apoptoza (grško apó - od, iz + ptosis - padanje) je eden od tipov programirane celične smrti. Znana je tudi kot celična smrt tipa I ali fiziološka celična smrt. Ker gre za uravnavan proces, govorimo tudi o celičnem samomoru. V nasprotju z nekrozo, tj. patološko celično smrtjo, ne privede do vnetnega procesa.

Proces apoptoze lahko sprožijo zunanji dejavniki (aktivatorji), ki se vežejo na membranske receptorje, ali pa znotrajcelični signali, ki delujejo na mitohondrije. Tako ločimo ekstrinzično (zunanjo) pot in intrinzično (notranjo) pot apoptoze. Za večino celičnih učinkov je ključno delovanje proteinaz kaspaz, ki razgrajujejo celične komponente, pomembni regulatorji pa so pripadniki družine beljakovin bcl-2.

Kaskada biokemičnih reakcij privede do morfoloških sprememb, vidnih tudi pod mikroskopom. Celica se skrči, na površini se pojavijo mehurčkasti izrastki, jedro in mitohondriji se razgradijo, DNK pa se razreže na krajše fragmente. V končni stopnji celotne apoptozne celice ali apoptotska telesca, ki nastanejo iz njih, požrejo imunske celice v procesu fagocitoze.

Za normalno delovanje organizma je apoptoza nujno potrebna, saj se s tem odstranjujejo celice, ki so okužene, imajo poškodovan DNK, so rakasto spremenjene ali so odvečne (npr. pri razvoju organov pri zarodku). Preberite več ...


Damon Hill

Damon Graham Devereux Hill (1960) je britanski dirkač Formule 1 v pokoju. V sezoni 1996 je osvojil naslov svetovnega prvaka Formule 1, kot sin pokojnega Grahama Hilla je edini sin svetovnega prvaka Formule 1, ki je tudi sam postal prvak. Oče mu je umrl v letalski nesreči, ko je bil star petnajst let, zato se je družina znašla v zahtevni situaciji, Hill pa je prišel v profesionalni dirkaški šport v relativno pozni starosti triindvajsetih let, začel je na motociklističnih dirkah. Po nekaj manjših uspehih se je preselil v enosedežne dirkalnike, kjer je napredoval do prvenstva Formule 3000 v sezoni 1989, kjer je bil pogosto pri vrhu, ni pa uspel doseči zmage.

Hill je leta 1992 postal testni dirkač Formule 1 za moštvo Williams v sezoni 1992. V naslednji sezoni sezoni 1993 je nepričakovano dobil priložnost tudi na dirkah, ko je moštvo zapustil Riccardo Patrese, in dosegel svojo prvo od dvaindvajsetih zmag na dirki za Veliko nagrado Madžarske. Sredi devetdesetih let je bil Hill glavni tekmec Michaela Schumacherja v boju za naslov prvaka. Večkrat sta se spopadla, tako na stezi kot tudi izven, njuno trčenje na dirki za Veliko nagrado Avstralije v sezoni 1994 je prineslo naslov prvaka Schumacherju z le točko razlike. Dve leti kasneje je Hill uspel osvojiti naslov prvaka, kljub temu pa ga je moštvo Williamsa odpustilo pred naslednjo sezono. Kariero je nadaljeval pri manj konkurenčnih moštvih Arrows in Jordan, v sezoni 1998 je dosegel prvo Jordanovo zmago v Formuli 1. Preberite več ...


Diogen iz Sinope

Diogen iz Sinope (412 ali 403 pr. n. št.-323 pr. n. št.) je bil antični grški filozof in eden začetnikov kinizma. Bil je eden redkih, ki se je javno posmehoval Aleksandru Velikemu in preživel. Bil je Platonov intelektualni rival in hkrati edini sprejeti učenec začetnika kinizma Antistena. Diogen je poučeval svojo filozofijo kinizma Kratesa iz Teb, ki jo je prenesel na Zenona iz Kitija, ta pa je del nauka prenesel v stoicizem, eno najdlje trajajočih vej antične grške filozofije. Upodobilo ga je večje število slikarjev, kiparjev in literatov iz vseh zgodovinskih obdobij, po njem je poimenovan tudi Diogenov sindrom.

Diogen iz Sinope je bil vseskozi kontroverzen. Izgnan iz svojega rodnega mesta zaradi uničevanja denarja se je preselil v Atene in se razglasil za kozmopolitana (iz upora proti sistemu mestnih državic - polisov). Postal je učenec Antistena in je iz skrajne revščine naredil vrlino, za preživetje je beračil, spal pa je v sodu na tržnici. Postal je razvpit zaradi provokativnega obnašanja in filozofskih poskusov, kot je bilo iskanje poštenega človeka podnevi z lučjo, uriniranje po ljudeh, ki so z njim niso strinjali, in celo masturbiranje v javnosti. Pogosto se je prerekal s Platonom, ugovarjal je njegovi interpretaciji Sokratovih naukov in sabotiral njegova predavanja. Po tem ko so ga zajeli pirati in prodali v suženjstvo, se je ustalil v Korintu, kjer se je spoprijateljil z Aleksandrom Velikim. Oba sta tudi udeležena v eni najbolj znanih anekdot antičnega sveta. Preberite več ...


Zoisite-33616.jpg

Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji. Razdeljeni so po sistematiki H. Strunza, ki temelji predvsem na kemični sestavi mineralov, ter v vsakem podpoglavju po abecednem redu.

Odkritja in poimenovanja novih mineralov priznava oz. določa Mednarodna mineraloška zveza (ang. International Mineralogical Association, IMA). Do danes je znanih preko 4.700 mineralov, pri čemer največji delež pripada silikatom in fosfatom. V Sloveniji je najpogostejši mineral kalcit, saj je znanih več kot tisoč oblik. Popolnega seznama mineralov sicer ni mogoče sestaviti, saj vsako leto odkrijejo nove minerale. V Sloveniji status mineralov določa Zakon o ohranjanju narave (ZON).

Na sliki je prikazan cojzit, mineral kalcijevega aluminijevega hidroksi silikata, poimenovan po Žigi Zoisu, slovenskemu podjetniku, preroditelju, mecenu in mineralogu. Preberite več ...


Simfončni orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta v Cankarjevem domu

Simfonični orkester RTV Slovenija (do konca 80-ih let 20. stoletja Simfonični orkester RTV Ljubljana) je začel delovati leta 1955 pod dirigentskim vodstvom violinskega virtuoza in skladatelja Uroša Prevorška. Glavna dejavnost orkestra so arhivska in koncertna snemanja. Orkester izvaja obsežen in raznovrsten repertoar - od baroka do moderne simfonične glasbe, oper, oratorijev in kantat, scenske in filmske glasbe, po večini s poudarkom na ustvarjalnosti domačih skladateljev. Za najboljše poustvaritve domačih skladb je dobil mnogo visokih priznanj. Delo orkestra ima svoj namen tudi v bogatitvi slovenskega glasbenega arhiva, ki ga Radio Slovenija vzdržuje vse od začetkov svojega delovanja in predstavlja zakladnico slovenske glasbene kulture.

Čeprav je večino posnetkov orkestra slišati na vseh radijskih in TV programih, sta njegova domača in mednarodna diskografija izjemno obsežni. Ob vsem tem tudi stalno gostuje po vsej Evropi. Preberite več ...


Naslovnica škatle za igro

Doom 3 je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra z elementi grozljivke razvijalcev id Software, ki je izšla v založbi Activision. Igra je izšla 3. avgusta 2004 za Windows, kasneje pa še različici za Linux in Mac OS X. 3. aprila 2005 je izšla različica za Xbox razvijalcev Vicarious Visions. K razvoju večigralskega načina je pripomogel tudi britanski razvojni studio Splash Damage.

Igra je prenova serije Doom, kar torej pomeni, da se zgodba iz prejšnih iger v seriji ne nadaljuje in je postavljena na novo. Zgodba je postavljena v leto 2145 na Mars, kjer je vojaško-tovarniški konglomerat vzpostavil znanstveno raziskovalno postajo za raziskave na področju teleportacije, biologije in naprednih orožnih sistemov. Zaradi nenadzorovanih poskusov s teleportacijo se nenamenoma odpre portal do Pekla, kar povzroči katastrofalno invazijo demonov. Igralec, neimenovani marinec, se mora bojevati z demoni in odkriti način za zaustavitev invazije na Zemljo. Igralni pogon, id Tech 4, je bil nagrajen s številnimi nagradami, licence pa so bile prodane mnogim razvojnim studiem.

Igra je bila pomemben kritični in prodajni uspeh za id Software: z več kot 3,5 milijonov prodanih kopij po svetu je do dandanes najuspešnejši projekt razvojnega studia. Kritiki so pohvalili predvsem grafiko in predstavnost, čeprav so bili razdvojeni zaradi podobnosti z izvorno igro Doom, ki se je osredotočala na bojevanje s številnimi sovražniki. Preberite več ...


Nodar Kumaritašvili

Nodar Kumaritašvili (1988-2010) je bil gruzinski sankač, ki je umrl med treningom sankačev v moškem enosedu Zimskih olimpijskih iger 2010, potem ko je v 16. zavoju pri hitrosti okoli 145 km/h zletel s proge in trčil v nezaščiten železni nosilec. Njegova nesreča se je pripetila na dan Otvoritvene slovesnosti iger, 12. februarja 2010. V zgodovino se je zapisal kot četrti športnik, ki se je smrtno ponesrečil med pripravami na zimske olimpijske igre, za britanskim sankačem Kazimierzom Kay-Skrzypeskim, avstralskim alpskim smučarjem Rossom Milnom (oba Innsbruck 1964) in švicarskim hitrostnim smučarjem Nicolasom Bochatayem (Albertville 1992).

Preberite več ...


Molekulska zgradba linezolida

Linezolid je sintetični antibiotik, ki se uporablja pri hudih okužbah z grampozitivnimi bakterijami, odpornimi proti številnih drugim antibiotikom. Spada v skupino oksazolidinonov in je učinkovit proti večini grampozitivnih bakterij, ki povzročajo bolezni, vključno s streptokoki, proti vankomicinu odpornimi enterokoki (VRE) in proti meticilinu odpornim Staphylococcus aureus (MRSA). Glavne indikacije linezolida so okužbe kože in mehkih tkiv ter pljučnice (zlasti bolnišnične), čeprav je čedalje pogostejša nenamenska uporaba za številne druge okužbe. Proizvajalec Pfizer ga je dal na tržišče pod različnimi zaščitenimi imeni: Zyvox® (v ZDA, Avstraliji ...), Zyvoxid® (v Evropi) in Zyvoxam® (v Kanadi in Mehiki). Preberite več ...


Križevec v svoji mreži

Pajki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 41.000 vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka.

Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da pletejo svilnate mreže, s katerimi najpogosteje lovijo plen. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže, je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Preberite več ...


Položaj Rdeče Hrvaške (na južnem delu območja)

Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije. Prvi pisni vir, ki omenja Rdečo Hrvaško, je Letopis popa Dukljanina iz konca 12. stoletja. Obstajajo pa tudi omembe neke druge severnejše Rdeče Hrvaške, ki je ležala na območju Galicije, Lodomerije in Rutenije, torej med severnejšo Belo Hrvaško (okrog Krakova in ob Visli) in Kijevsko Rusijo, ki jo Rusi omenjajo kot Russiae Carvati (to je rusi, rdeči Hrvati), od 13. stoletja naprej pa kot Rdečo Rusijo. Preberite več ...


Sodnik kaže rumeni karton na rokometni tekmi.

Kazenski karton se uporablja v mnogih športih kot način opozarjanja, grajanja ali kaznovanja igralcev, trenerjev ali drugih članov moštva. Kazenske kartone najpogosteje delijo športni sodniki, ki s tem pokažejo, da je igralec napravil prekršek. Sodnik naj bi karton dvignil nad svojo glavo in pri tem z roko kazal na igralca, kateremu je karton namenjen.

Pomen vsakega kazenskega kartona se razlikuje od športa do športa. Barva in/ali oblika kartona sta tisti, ki določata resnost prekrška in stopnjo kazni. Najpogostejša kazenska kartona sta rumeni karton, ki se ga največkrat podeli kot opozorilo igralcu ali kot začasno izključitev, ter rdeči karton, ki se ga največkrat podeli za resen prekršek in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre. Preberite več ...


Celovška cesta

Celovška cesta je ena najdaljših cest v Ljubljani in ena od štirih velikih ljubljanskih vpadnic. Začetek štiripasovnice je v križišču s Tivolsko, Bleiweisovo in Gosposvetsko cesto, štiripasovni odsek se konča v križišču s Kosmačevo ulico. Naprej poteka kot dvopasovna cesta, ki se konča v Mednem, kjer se navezuje na regionalno cesto proti Medvodam in Kranju. Krajši del ceste pa ima pet voznih pasov. Ime je dobila po avstrijskem mestu Celovec. Zaradi geografske lege tako povezuje sever in jug Slovenije ter preko nje poteka tudi najkrajša povezava med Srednjo Evropo in Balkanom oz. Malo Azijo. Preberite več ...


Zmago Sagadin kot trener Olimpije

Seznam mednarodnih tekem KK Olimpija zajema tekme od sezone 1957/58, ko je klub še pod imenom AŠK Olympia nastopil na svojem prvem mednarodnem tekmovanju, v Pokalu evropskih prvakov, do vključno sezone 2010/11. Olimpija je nastopala oziroma nastopa v treh evropskih tekmovanjih, dve od njih pa sta potekali pod več imeni.

V Pokalu evropskih prvakov (Evroligi) je Olimpija osamosvojitvijo Slovenije igrala občasno, od sezone 1991/92 pa kot najboljši slovenski klub po merilih Evropske košarkarske zveze stalno nastopa v Evroligi. V štiriindvajsetih sezonah, v katerih je Olimpija dosegla 145 zmag in 167 porazov na 312-ih tekmah, je največji uspeh Olimpije uvrstitev v polfinale, kar ji je uspelo trikrat, v sezonah 1961/62, 1966/67 in 1996/97.

Drugo mednarodno tekmovanje, v katerem je nastopala Olimpija, je Evropski pokal pokalnih zmagovalcev, ki je bilo ukinjeno leta 2002 s strani Evropske košarkarske zveze. Olimpija je v tekmovanju sodelovala petkrat, skupno dosegla 35 zmag in 24 porazov na 59-ih tekmah, najboljšo uvrstitev pa je dosegla v sezoni 1993/94, ko je pokal osvojila po finalni zmagi nad španskim klubom TAU Ceramica Vitoria. Šest sezon je Olimpija nastopala tudi v Pokalu Radivoja Korača, med sezonama 1973/74 in 1989/90, tudi to tekmovanje pa je bilo ukinjeno leta 2002. Najboljši rezultat je dosegla štirikrat z uvrstitvijo v četrtfinale oziroma četrtfinalno skupino, v sezonah 1973/74, 1978/79, 1982/83 in 1989/90, skupno pa je dosegla 22 zmag in 14 porazov na 36-ih tekmah. Preberite več ...


Erich Hartmann

Erich Alfred Hartmann (1922-1993) je bil najuspešnejši letalski as druge svetovne vojne, ki je v tridesetih mesecih bojevanja dosegel 352 potrjenih zračnih zmag. Ta dosežek ga hkrati umesti kot najboljšega letalskega asa vseh časov. V več kot 1200 bojnih misijah ni nikoli izgubil svojega letalskega spremljevalca. Štirinajstkrat je zasilno pristal s poškodovanim letalom; sam je trdil, da nikoli zaradi sovražnikove akcije, ampak le zaradi mehanskih okvar ali odpadlih delcev iz letal, ki jih je sam sestrelil.

Pred drugo svetovno vojno je bil jadralni pilot in se je Luftwaffe pridružil leta 1940. Naslednji dve leti se je šolal za lovskega pilota. Po končanem šolanju je bil dodeljen Jagdgeschwader 52 (JG 52) na vzhodni fronti, kjer je pričel nabirati izkušnje pod okriljem nekaterih najboljših vojaških pilotov Luftwaffe. Z njihovo pomočjo je razvil lastne taktike, s katerimi je kmalu postal najuspešnejši letalski as vseh časov.

Zadnjo, 352. zmago je dosegel 8. maja 1945. S preostankom JG 52 se je predal enotam Kopenske vojske ZDA, ki pa jih je nato predala Rdeči armadi. Z namenom, da bi ga prisilili v služenje za vzhodnonemško Volksarmee, so ga obsodili za izmišljene vojne zločine, katerih ga je rusko sodišče posmrtno oprostilo. Obsojen je bil na 25 let težkega dela; 10 let je preživel v raznih sovjetskih zaporniških taboriščih in gulagih, dokler ga niso izpustili leta 1955. Preberite več ...


Hašek leta 2006 na golu Detroit Red Wingsov

Dominik Hašek (1965) je češki hokejist. V svoji šestnajstletni karieri v ligi NHL je branil za klube Chicago Blackhawks, Buffalo Sabres, Detroit Red Wings in Ottawa Senators. V letih pri Buffalu se je uveljavil kot najboljši vratar lige in si prislužil nadimek Dominator. Njegove dobre igre so pripomogle k uveljavitvi evropskih vratarjev v ligi NHL, kjer so pred tem močno prevladovali severnoameriški.

Je eden najuspešnejših vratarjev lige NHL v devetdesetih letih in prvih letih 21. stoletja. Med sezonama 1992/93 in 2000/01 je osvojil šest nagrad Vezina Trophy za najboljšega vratarja lige, leta 1998 pa je postal prvi vratar, ki je dvakrat osvojil nagrado Hart Trophy za najkoristnejšega hokejista lige. Na Olimpijskem turnirju leta 1998 v Naganu je popeljal češko reprezentanco do prvega in za zdaj edinega naslova olimpijskega zmagovalca. V dresu Red Wingsov je v sezoni 2001/02 postal prvi evropski vratar, ki je osvojil Stanleyjev pokal kot prvi vratar svojega kluba. Drži rekord za najvišji odstotek ubranjenih strelov v karieri (92,23) in najvišji odstotek ubranjenih strelov v eni sezoni. Preberite več ...


Džingiskanov portret iz Narodnega muzeja v Taipeju, Tajvan

Džingiskan (1162-1227), rojen kot Bordžigin Temüdžin, je bil ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.

Na oblast je prišel z združitvijo in pokoritvijo številnih nomadskih plemen severovzhodne Azije. Po osamosvojitvi se je proglasil za velikega kana in začel z vojnimi pohodi proti Kara-Kitajskemu kanatu, Kavkazu, Horezmskemu cesarstvu in dinastijama Xi Xia in Jin ter osvojil velik del Srednje Azije in Kitajske.

Dve leti pred smrtjo je za svojega naslednika izbral sina Ögedeja, razdelil cesarstvo na kanate in jih podelil svojim sinovom in vnukom. Umrl je leta 1227 po uspešni vojni proti Tangutom. Pokopan je v neoznačenem grobu nekje v Mongoliji. Njegovi nasledniki so Mongolsko cesarstvo razširili preko velikega dela Evrazije. Pokorjene ali novoustanovljene vazalne države so obsegale celo sodobno Kitajsko, Korejo, Kavkaz, Srednjo Azijo, velik del vzhodne Evrope in Bližnji Vzhod.

Njegove največje zasluge na civilnem področju so uvedba ujgurske pisave kot uradne pisave Mongolskega cesarstva, vzpodbujanje verske strpnosti in trgovanja s tujimi narodi in vzpostavitev pravnega reda z zakonikom Jasa. Današnji Mongoli ga obravnavajo kot očeta Mongolije. Preberite več ...


Zmagovalec Ferenc Szisz ob prečkanju cilja

Velika nagrada Francije 1906 (francosko 9e Grand Prix de l'Automobile Club de France) je bila avtomobilistična dirka, ki je potekala 26. in 27. junija 1906 na zaprtih javnih cestah v okolici Le Mansa. Dirko je organiziral francoski Automobile Club de France (ACF) kot poskus vzpodbude francoske avtomobilske industrije in kot alternativa dirkam Gordon Bennet Cup, ki so omejevale število sodelujočih na državo, ne glede na velikost njene industrije. Francija je imela v začetku 19. stoletja največjo avtomobilsko industrijo na svetu, kar je poskušala z dirko, brez omejevanja nastopajočih na državo, tudi poudariti. ACF je izbral stezo dolgo 103,18 km, sestavljeno predvsem iz makadamskih cest prevlečenih z gudronom, ki naj bi jo dirkači prevozili dvanajstkrat v obeh dneh, kar znese 1238,16 km skupne dolžine dirke. Na dirki, ki je skupaj trajala preko dvanajst ur, je zmagal Ferenc Szisz za moštvo Renault. FIAT-ov dirkač Felice Nazzaro je osvojil drugo mesto, Albert Clément pa je bil tretji s Clément-Bayardom.

Renaultova zmaga je pripomogla k povečanju prodaje podjetja v letih po dirki. Kljub dejstvu, da je bila dirka druga z nazivom Velika nagrada, pa je postala splošno znana kot prva prava dirka za Veliko nagrado. Zaradi uspeha dirke jo je ACF priredil tudi sledeče leto, nemška avtomobilska industrija pa je leta 1907 organizirala dirko Kaiser preis, predhodnico Velike nagrade Nemčije. Preberite več ...


Različne meritve prasevanja

Prásévanje (ali kozmično mikrovalovno sevanje ozadja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma reliktno sevanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski. Drugi izraz se največ rabi v radioastronomiji. V tradicionalnem optičnem daljnogledu je prostor med zvezdami in galaksijami, oziroma njihovo ozadje, črno. V radijskem daljnogledu obstaja šibko sevanje ozadja, enako skoraj v vseh smereh, in ni povezano z nobeno zvezdo, galaksijo ali drugim telesom. Sevanje je najmočnejše v mikrovalovnem delu elektromagnetnega spektra. Odkritje prasevanja ameriških radijskih astronomov Penziasa in Wilsona leta 1964 je predstavljalo vrhunec dela, začetega v 40. letih 20. stoletja. Zanj so leta 1978 Penziasu in Wilsonu podelili polovico Nobelove nagrade za fiziko. Preberite več ...


Prizor iz filma

Zbegani Sherlock Holmes (izvirno angleško Sherlock Holmes Baffled) je kratek ameriški nemi film iz leta 1900, ki ga je ustvaril Arthur Marvin. Gre za najkrajši znani film o detektivskem liku Sherlocka Holmesa škotskega pisatelja Arthurja Conana Doyla, četudi se upodobitev lika ne sklada s podobo Holmesa iz Doylovega opusa ali kasnejših filmskih priredb. Zavoljo vključitve lika Sherlocka Holmesa film Zbegani Sherlock Holmes velja tudi za prvi posneti detektivski film. V središču dogajanja je tat, ki se vdejanja in izdejanja po celotnem prostoru in pri tem krade stvari, ki pripadajo Sherlocku Holmesu. Vsakokrat, ko mu tat kaj ukrade, poskusi Holmes nepridiprava onemogočiti, a se vsi poskusi na Holmesovo žalost končajo neuspešno. Preberite več ...


Naslovnica škatle za Microsoft Windows

Populous: The Beginning je tretja igra v seriji strateških iger Populous, razvita pri podjetju Bullfrog Productions leta 1998. Različica za osebni računalnik je izšla 30. novembra 1998, sledila pa ji je različica za PlayStation, ki je izšla 2. aprila 1999.

Način igranja se razlikuje od prejšnjih delov, saj igralec ne igra več vloge boga, ki posredno vpliva na dejanja podanikov, temveč lahko v vlogi šamanke svojim subjektom daje neposredne ukaze. V tej vlogi mora voditi svoje pleme v boju proti drugim plemenom skozi 25 misij, ki ga popeljejo čez osončje. Na različnih planetih dobi šamanka s prevlado nad sovražnimi plemeni dostop do novih virov magije, dokler na koncu sama ne postane boginja.

Populous: The Beginning je bila prva igra v seriji, ki je uporabljala pravi 3D grafični pogon. Ob izidu je predvsem na ta račun doživela pozitiven odziv ocenjevalcev, več kritik pa je bila deležna umetna inteligenca, saj so (podobno kot v predhodnikih) dejanja podanikov do določene mere avtomatizirana, kar povzroči težave v bitkah, ko je potreben natančen nadzor. Preberite več ...


Helmut Lent leta 1943

Helmut Lent (1918-1944) je bil nemški nočni lovski pilot, častnik in letalski as. Lent je kot prvi pilot v zgodovini nočnega letalskega bojevanja sestrelil 100 sovražnikovih letal, vse skupaj pa je dosegel 110 zračnih zmag, od tega 103 ponoči. Prve letalske zmage je Lent zabeležil na začetku poljske kampanje in nad Baltskim morjem. Med norveško kampanjo je podpiral boje na tleh, nato pa je bil premeščen v novoustanovljeni Nachtjagdgeschwader 1 (NJG 1), nočnolovski letalski polk.

Prvo nočno zmago je zabeležil 12. maja 1941, 30. avgusta 1941 je prejel viteški križec železnega križca za 22 zmag. 15. maja 1944 je postal prvi pilot v zgodovini nočnega letalskega bojevanja, ki je dosegel 100 letalskih zmag, za kar je 31. julija 1944 prejel viteški križec železnega križca s hrastovimi listi, meči in brilijanti.

5. oktobra 1944 je Lent pilotiral Junkers Ju 88 na rutinskem tranzitnem poletu med Stadejem in Nordborchenom. Med pristankom je odpovedal eden od motorjev, zaradi česar se je letalo zapletlo v daljnovodne žice in strmoglavilo. Vsi štirje člani posadke so bili smrtno ranjeni; trije so umrli kmalu po nesreči, medtem ko je Lent umrl za posledicami rane šele čez dva dni, 7. oktobra 1944. Preberite več ...


Gretzky leta 1997 v dresu New York Rangersov za domače tekme

Wayne Douglas Gretzky (1961) je kanadski hokejist in hokejski trener. Gretzky, z vzdevkom The Great One (Največji), je splošno priznan kot najboljši hokejist v zgodovini lige NHL, pogosto je tudi označen za najboljšega hokejista vseh časov s strani športnih piscev, hokejistov in tudi uradnikov lige NHL.

Rodil se je v Brantfordu, Ontario, kjer je tudi odraščal. Svoje hokejske sposobnosti je izpopolnjeval na drsališču za hišo in na mladinskih tekmah, kjer je v hokejskem znanju in sposobnostih izstopal med vrstniki. Kljub ne posebej veliki postavi, moči in hitrosti, je Gretzky prednjačil pri inteligenci in branju hokejske igre. Spretno se je izogibal naletom hokejistov nasprotne ekipe, sam pa je znal pravilno predvidevati, kam se bo plošček odbil, in izbrati pravo potezo ob pravem času.

Držal je štirideset rekordov za redni del sezone, petnajst za končnico in šest za Tekmo zvezd. Je edini hokejist lige NHL, ki je v sezoni dosegel preko 200 točk, kar mu je uspelo štirikrat. Gretzkyjeva številka dresa 99 je kot edina upokojena s strani vseh klubov lige NHL. S strani Mednarodne hokejske zveze je bil izbran v Moštvo zvezd stoletja na podlagi glasovanja 56-ih strokovnjakov iz šestnajstih držav. Po upokojitvi v sezoni 1998/99 je bil Gretzky takoj sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL, leto kasneje pa še v Mednarodni hokejski hram slavnih. Preberite več ...


Gretzky leta 1997 v dresu New York Rangersov za domače tekme

Wayne Douglas Gretzky (1961) je kanadski hokejist in hokejski trener. Gretzky, z vzdevkom The Great One (Največji), je splošno priznan kot najboljši hokejist v zgodovini lige NHL, pogosto je tudi označen za najboljšega hokejista vseh časov s strani športnih piscev, hokejistov in tudi uradnikov lige NHL.

Rodil se je v Brantfordu, Ontario, kjer je tudi odraščal. Svoje hokejske sposobnosti je izpopolnjeval na drsališču za hišo in na mladinskih tekmah, kjer je v hokejskem znanju in sposobnostih izstopal med vrstniki. Kljub ne posebej veliki postavi, moči in hitrosti, je Gretzky prednjačil pri inteligenci in branju hokejske igre. Spretno se je izogibal naletom hokejistov nasprotne ekipe, sam pa je znal pravilno predvidevati, kam se bo plošček odbil, in izbrati pravo potezo ob pravem času.

Držal je štirideset rekordov za redni del sezone, petnajst za končnico in šest za Tekmo zvezd. Je edini hokejist lige NHL, ki je v sezoni dosegel preko 200 točk, kar mu je uspelo štirikrat. Gretzkyjeva številka dresa 99 je kot edina upokojena s strani vseh klubov lige NHL. S strani Mednarodne hokejske zveze je bil izbran v Moštvo zvezd stoletja na podlagi glasovanja 56-ih strokovnjakov iz šestnajstih držav. Po upokojitvi v sezoni 1998/99 je bil Gretzky takoj sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL, leto kasneje pa še v Mednarodni hokejski hram slavnih. Preberite več ...


Gretzky leta 1997 v dresu New York Rangersov za domače tekme

Wayne Douglas Gretzky (1961) je kanadski hokejist in hokejski trener. Gretzky, z vzdevkom The Great One (Največji), je splošno priznan kot najboljši hokejist v zgodovini lige NHL, pogosto je tudi označen za najboljšega hokejista vseh časov s strani športnih piscev, hokejistov in tudi uradnikov lige NHL.

Rodil se je v Brantfordu, Ontario, kjer je tudi odraščal. Svoje hokejske sposobnosti je izpopolnjeval na drsališču za hišo in na mladinskih tekmah, kjer je v hokejskem znanju in sposobnostih izstopal med vrstniki. Kljub ne posebej veliki postavi, moči in hitrosti, je Gretzky prednjačil pri inteligenci in branju hokejske igre. Spretno se je izogibal naletom hokejistov nasprotne ekipe, sam pa je znal pravilno predvidevati, kam se bo plošček odbil, in izbrati pravo potezo ob pravem času.

Držal je štirideset rekordov za redni del sezone, petnajst za končnico in šest za Tekmo zvezd. Je edini hokejist lige NHL, ki je v sezoni dosegel preko 200 točk, kar mu je uspelo štirikrat. Gretzkyjeva številka dresa 99 je kot edina upokojena s strani vseh klubov lige NHL. S strani Mednarodne hokejske zveze je bil izbran v Moštvo zvezd stoletja na podlagi glasovanja 56-ih strokovnjakov iz šestnajstih držav. Po upokojitvi v sezoni 1998/99 je bil Gretzky takoj sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL, leto kasneje pa še v Mednarodni hokejski hram slavnih. Preberite več ...


Logotip

Prost dostop (angleško Open access, kratica OA) je način objave del v znanosti, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek svetovnega spleta. Največkrat se nanaša na članke v znanstvenih revijah, vse pogosteje pa tudi na strokovne monografije ali poglavja v njih. Obstajata dva glavna pristopa - brezplačen OA omogoča samo pregledovanje vsebine, popolnoma prost pa daje tudi pravico do neomejene distribucije in uporabe prosto dostopnih vsebin.

Skladno z razmahom svetovnega spleta v 1990. letih so nastajale številne, a nepovezane iniciative za omogočanje dostopa javnosti do znanstvenih del mimo tradicionalnih poti. Prva enotna mednarodna izjava glede prostega dostopa je bila »Budapest Open Access Initiative« (BOAI) v februarju 2002. Podala je enotno definicijo prostega dostopa, do julija 2011 jo je podprlo skoraj 5500 posameznikov in 600 ustanov. Sledili sta izjavi »The Bethesda Statement on Open Access Publishing« junija 2003 in »Berlin Declaration on Open Access to Knowledge in the Science and Humanities« oktobra 2003. Izjave se razlikujejo v nekaterih podrobnostih definicije prostega dostopa, skupno pa jim je, da prosti dostop po tej definiciji odpravlja omejitve pri uporabi in razširjanju znanstvenih del, pri čemer zagotavlja pravico avtorjem do pripisa avtorstva.

Prost dostop, predvsem v smislu posledic na zanesljivost in ekonomijo znanstvenega založništva ter dobrobit javnosti, je danes predmet številnih razprav med raziskovalci, akademiki, knjižničarji, univerzitetnimi administratorji, financerji, vladnimi uslužbenci ter komercialnimi in akademskimi založbami. Preberite več ...


Zavzetje Jeruzalema leta 1099

Prva križarska vojna (1095-1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Pobudnik prve križarske vojne je bil papež Urban II., ki se je s pozivom na sveto vojno na koncilu v Clermontu odzval na prošnjo bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena za pomoč v boju proti Turkom Seldžukom v Anatoliji. Papežev poziv se je kmalu pretvoril v množično selitev iz zahodne Evrope na vzhod in osvajanje novih ozemelj. Na pot proti Jeruzalemu so šli tako plemiči kot reveži in kmetje, po kopnem in po morju.

Julija leta 1099 so Jeruzalem osvojili in dosegli uradni cilj vojne ter ustanovili Jeruzalemsko kraljestvo in še nekaj križarskih držav. Čeprav je zmaga trajala samo dvesto let, je bila prva križarska vojna prelomnica v širjenju zahodne moči in prvi velik korak k ponovni vzpostavitvi mednarodne trgovine z Zahodom od padca Zahodnega Rimskega cesarstva. Preberite več ...


Naslovnica škatle za igro

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic. Igra je izšla 30. marca 2000 za MS Windows, približno devet let od izida dalje pa je na voljo tudi prek servisa za digitalno distribucijo Steam.

Igralec prevzame vlogo najemniškega pilota Jaka Logana, ki je obtožen za zločin, katerega ni zagrešil, in izgnan iz Osončja v Obrobje (angleško The Fringe), na novo koloniziran in zloglasen prostor v Vesolju s pirati, kriminalci, aristokrati z zasebnimi vojskami ter prizorišče hudih spopadov med megakorporacijo GalSpan in rudarsko skupnostjo Bora. V borbi za preživetje se mora Logan odločiti, ali se bo pridružil silam Bore in pomagal obraniti Obrobje pred korporacijskim izkoriščanjem ali pa se bo pridružil GalSpanu in pomagal doseči glavni cilj korporacije, tj. popolno oblast nad izkoriščanjem surovin v Obrobju in s tem suverenost v tem prostoru.

Odziv kritikov je bil v splošnem pozitiven, čeprav so njen izid zasenčile nekatere druge igre istih zvrsti. Kljub številnim pomanjkljivostim v igri se ocenjevalci v splošnem strinjajo, da je igra zaradi dobre zgodbe, raznolikih misij, izjemne osebnosti protagonista, dobre grafike in zanimivega večigralskega načina na krajše časovno obdobje dobra, zabavna in zanimiva. Preberite več ...


Naslovnica škatle za igro

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic. Igra je izšla 30. marca 2000 za MS Windows, približno devet let od izida dalje pa je na voljo tudi prek servisa za digitalno distribucijo Steam.

Igralec prevzame vlogo najemniškega pilota Jaka Logana, ki je obtožen za zločin, katerega ni zagrešil, in izgnan iz Osončja v Obrobje (angleško The Fringe), na novo koloniziran in zloglasen prostor v Vesolju s pirati, kriminalci, aristokrati z zasebnimi vojskami ter prizorišče hudih spopadov med megakorporacijo GalSpan in rudarsko skupnostjo Bora. V borbi za preživetje se mora Logan odločiti, ali se bo pridružil silam Bore in pomagal obraniti Obrobje pred korporacijskim izkoriščanjem ali pa se bo pridružil GalSpanu in pomagal doseči glavni cilj korporacije, tj. popolno oblast nad izkoriščanjem surovin v Obrobju in s tem suverenost v tem prostoru.

Odziv kritikov je bil v splošnem pozitiven, čeprav so njen izid zasenčile nekatere druge igre istih zvrsti. Kljub številnim pomanjkljivostim v igri se ocenjevalci v splošnem strinjajo, da je igra zaradi dobre zgodbe, raznolikih misij, izjemne osebnosti protagonista, dobre grafike in zanimivega večigralskega načina na krajše časovno obdobje dobra, zabavna in zanimiva. Preberite več ...


Predorninske magmatske kamnine na Etni

Magmatske kamnine ali magmatiti so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje. Magmatske kamnine so poleg sedimentnih in metamorfnih kamnin ena od treh glavnih vrst kamnin.

Magmatske kamnine, ki so se strdile pod površjem Zemlje, se imenujejo globočnine, intruzivne kamnine ali plutonske kamnine, tiste, ki so se z ohlajanjem lave strdile na površju, pa predornine, ekstruzivne kamnine ali vulkanske kamnine. Večina od okoli 700 magmatskih kamnin, kolikor jih pozna geološka znanost, sodi v razred globočnin. Za nastanek magmatskih kamnin je pomembnih razmeroma malo mineralov, ki so v 90 % primerov silikati in so spojine predvsem silicija, kisika, aluminija, natrija, kalija, kalcija, železa in magnezija. Pri ohlajanju magme začnejo pri točno določenih pogojih frakcionirano kristalizirati minerali, kot prikazuje Bowenov kristalizacijski niz.

Magmatske kamnine so kljub temu, da sestavljajo okoli 95 % Zemljine skorje, opazne samo ponekod, ker jih prekriva razmeroma tanek sloj metamorfnih in sedimentnih kamnin. Preberite več ...


Predorninske magmatske kamnine na Etni

Magmatske kamnine ali magmatiti so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje. Magmatske kamnine so poleg sedimentnih in metamorfnih kamnin ena od treh glavnih vrst kamnin.

Magmatske kamnine, ki so se strdile pod površjem Zemlje, se imenujejo globočnine, intruzivne kamnine ali plutonske kamnine, tiste, ki so se z ohlajanjem lave strdile na površju, pa predornine, ekstruzivne kamnine ali vulkanske kamnine. Večina od okoli 700 magmatskih kamnin, kolikor jih pozna geološka znanost, sodi v razred globočnin. Za nastanek magmatskih kamnin je pomembnih razmeroma malo mineralov, ki so v 90 % primerov silikati in so spojine predvsem silicija, kisika, aluminija, natrija, kalija, kalcija, železa in magnezija. Pri ohlajanju magme začnejo pri točno določenih pogojih frakcionirano kristalizirati minerali, kot prikazuje Bowenov kristalizacijski niz.

Magmatske kamnine so kljub temu, da sestavljajo okoli 95 % Zemljine skorje, opazne samo ponekod, ker jih prekriva razmeroma tanek sloj metamorfnih in sedimentnih kamnin. Preberite več ...


Predorninske magmatske kamnine na Etni

Magmatske kamnine ali magmatiti so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje. Magmatske kamnine so poleg sedimentnih in metamorfnih kamnin ena od treh glavnih vrst kamnin.

Magmatske kamnine, ki so se strdile pod površjem Zemlje, se imenujejo globočnine, intruzivne kamnine ali plutonske kamnine, tiste, ki so se z ohlajanjem lave strdile na površju, pa predornine, ekstruzivne kamnine ali vulkanske kamnine. Večina od okoli 700 magmatskih kamnin, kolikor jih pozna geološka znanost, sodi v razred globočnin. Za nastanek magmatskih kamnin je pomembnih razmeroma malo mineralov, ki so v 90 % primerov silikati in so spojine predvsem silicija, kisika, aluminija, natrija, kalija, kalcija, železa in magnezija. Pri ohlajanju magme začnejo pri točno določenih pogojih frakcionirano kristalizirati minerali, kot prikazuje Bowenov kristalizacijski niz.

Magmatske kamnine so kljub temu, da sestavljajo okoli 95 % Zemljine skorje, opazne samo ponekod, ker jih prekriva razmeroma tanek sloj metamorfnih in sedimentnih kamnin. Preberite več ...


Predorninske magmatske kamnine na Etni

Magmatske kamnine ali magmatiti so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje. Magmatske kamnine so poleg sedimentnih in metamorfnih kamnin ena od treh glavnih vrst kamnin.

Magmatske kamnine, ki so se strdile pod površjem Zemlje, se imenujejo globočnine, intruzivne kamnine ali plutonske kamnine, tiste, ki so se z ohlajanjem lave strdile na površju, pa predornine, ekstruzivne kamnine ali vulkanske kamnine. Večina od okoli 700 magmatskih kamnin, kolikor jih pozna geološka znanost, sodi v razred globočnin. Za nastanek magmatskih kamnin je pomembnih razmeroma malo mineralov, ki so v 90 % primerov silikati in so spojine predvsem silicija, kisika, aluminija, natrija, kalija, kalcija, železa in magnezija. Pri ohlajanju magme začnejo pri točno določenih pogojih frakcionirano kristalizirati minerali, kot prikazuje Bowenov kristalizacijski niz.

Magmatske kamnine so kljub temu, da sestavljajo okoli 95 % Zemljine skorje, opazne samo ponekod, ker jih prekriva razmeroma tanek sloj metamorfnih in sedimentnih kamnin. Preberite več ...


Michael Jordan

Michael Jordan (1963) je nekdanji ameriški košarkar v ligi NBA, poslovnež in večinski lastnik NBA kluba Charlotte Bobcats. Jordan je bil eden najučinkoviteje trženih športnikov svoje generacije in ključni dejavnik pri popularizaciji lige NBA po svetu v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

Že na začetku kariere je hitro postal zvezda celotne lige, množice gledalcev je navduševal s svojim značilnim doseganjem košev. Njegova skočnost, ki je bila najbolje predstavljena z zabijanji iz črte prostih metov na tekmovanjih v zabijanju, mu je prinesla vzdevka Air Jordan in His Airness. Ob tem je postal prepoznan tudi kot eden najboljših obrambnih košarkarjev v ligi NBA.

Jordani individualni dosežki v ligi NBA vključujejo pet nagrad za najkoristnejšega košarkarja, deset izborov v idealno postavo, devet izborov v najboljšo obrambno postavo, štirinajst nastopov na Tekmi vseh zvezd, tri nagrade za najkoristnejšega košarkarja Tekme vseh zvezd, deset nagrad za najboljšega strelca, tri nagrade za košarkarja z največ ukradenimi žogami, šest nagrad za najkoristnejšega košarkarja končnice in leta 1988 nagrada za najboljšega obrambnega košarkarja. Drži rekorda v ligi NBA za najboljše povprečje doseženih točk v rednem delu sezone (30,12 na tekmo) in končnici (33,45 na tekmo). Leta 1999 ga je ESPN izbral za najboljšega ameriškega športnika dvajsetega stoletja, na podobnem izboru Associated Pressa pa je osvojil drugo mesto za Babom Ruthom. Leta 1999 je bil sprejet v Košarkarski hram slavnih. Preberite več ...


Michael Jordan

Michael Jordan (1963) je nekdanji ameriški košarkar v ligi NBA, poslovnež in večinski lastnik NBA kluba Charlotte Bobcats. Jordan je bil eden najučinkoviteje trženih športnikov svoje generacije in ključni dejavnik pri popularizaciji lige NBA po svetu v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

Že na začetku kariere je hitro postal zvezda celotne lige, množice gledalcev je navduševal s svojim značilnim doseganjem košev. Njegova skočnost, ki je bila najbolje predstavljena z zabijanji iz črte prostih metov na tekmovanjih v zabijanju, mu je prinesla vzdevka Air Jordan in His Airness. Ob tem je postal prepoznan tudi kot eden najboljših obrambnih košarkarjev v ligi NBA.

Jordani individualni dosežki v ligi NBA vključujejo pet nagrad za najkoristnejšega košarkarja, deset izborov v idealno postavo, devet izborov v najboljšo obrambno postavo, štirinajst nastopov na Tekmi vseh zvezd, tri nagrade za najkoristnejšega košarkarja Tekme vseh zvezd, deset nagrad za najboljšega strelca, tri nagrade za košarkarja z največ ukradenimi žogami, šest nagrad za najkoristnejšega košarkarja končnice in leta 1988 nagrada za najboljšega obrambnega košarkarja. Drži rekorda v ligi NBA za najboljše povprečje doseženih točk v rednem delu sezone (30,12 na tekmo) in končnici (33,45 na tekmo). Leta 1999 ga je ESPN izbral za najboljšega ameriškega športnika dvajsetega stoletja, na podobnem izboru Associated Pressa pa je osvojil drugo mesto za Babom Ruthom. Leta 1999 je bil sprejet v Košarkarski hram slavnih. Preberite več ...


Volitve predsednika Republike Slovenije 2007 so potekale z namenom izvolitve naslednika drugega predsednika Slovenije Janeza Drnovška za petletni mandat. Takratni Predsednik Državnega zbora France Cukjati je volitve razpisal 20. junija 2007.

V prvem krogu volitev 21. oktobra 2007 se je za izvolitev potegovalo sedem predsedniških kandidatov, trije neodvisni in štirje strankarski. Več političnih dogodkov in tudi napetosti med vlado in opozicijo je zasenčilo volilno kampanjo. Lojze Peterle, eden od favoritov za izvolitev, ki ga je podpirala konservativna vladna koalicija, je zmagal v prvem krogu volitev, toda s precej manjšim številom glasov, kot so jih napovedovale predvolilne javnomnenjske ankete. V drugem krogu, ki je potekal 11. novembra 2007, se je Peterle pomeril s kandidatom levice, Danilom Türkom. Slednji je prepričljivo zmagal z 68,03 % glasov v drugem krogu.

Na referendumu, ki ga je zahteval Državni svet in je potekal na isti dan kot drugi krog volitev, so volivci zavrnili zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic s skoraj tremi četrtinami glasov. Po objavi rezultatov predsedniških volitev in referenduma je takratni premier Janez Janša napovedal svoj morebitni odstop zaradi velikega poraza vlade, kot je sam ocenjeval razplet glasovanja. Vlada je v parlamentu prestala glasovanje o zaupnici. Preberite več ...


Volitve predsednika Republike Slovenije 2007 so potekale z namenom izvolitve naslednika drugega predsednika Slovenije Janeza Drnovška za petletni mandat. Takratni Predsednik Državnega zbora France Cukjati je volitve razpisal 20. junija 2007.

V prvem krogu volitev 21. oktobra 2007 se je za izvolitev potegovalo sedem predsedniških kandidatov, trije neodvisni in štirje strankarski. Več političnih dogodkov in tudi napetosti med vlado in opozicijo je zasenčilo volilno kampanjo. Lojze Peterle, eden od favoritov za izvolitev, ki ga je podpirala konservativna vladna koalicija, je zmagal v prvem krogu volitev, toda s precej manjšim številom glasov, kot so jih napovedovale predvolilne javnomnenjske ankete. V drugem krogu, ki je potekal 11. novembra 2007, se je Peterle pomeril s kandidatom levice, Danilom Türkom. Slednji je prepričljivo zmagal z 68,03 % glasov v drugem krogu.

Na referendumu, ki ga je zahteval Državni svet in je potekal na isti dan kot drugi krog volitev, so volivci zavrnili zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic s skoraj tremi četrtinami glasov. Po objavi rezultatov predsedniških volitev in referenduma je takratni premier Janez Janša napovedal svoj morebitni odstop zaradi velikega poraza vlade, kot je sam ocenjeval razplet glasovanja. Vlada je v parlamentu prestala glasovanje o zaupnici. Preberite več ...


Volitve predsednika Republike Slovenije 2007 so potekale z namenom izvolitve naslednika drugega predsednika Slovenije Janeza Drnovška za petletni mandat. Takratni Predsednik Državnega zbora France Cukjati je volitve razpisal 20. junija 2007.

V prvem krogu volitev 21. oktobra 2007 se je za izvolitev potegovalo sedem predsedniških kandidatov, trije neodvisni in štirje strankarski. Več političnih dogodkov in tudi napetosti med vlado in opozicijo je zasenčilo volilno kampanjo. Lojze Peterle, eden od favoritov za izvolitev, ki ga je podpirala konservativna vladna koalicija, je zmagal v prvem krogu volitev, toda s precej manjšim številom glasov, kot so jih napovedovale predvolilne javnomnenjske ankete. V drugem krogu, ki je potekal 11. novembra 2007, se je Peterle pomeril s kandidatom levice, Danilom Türkom. Slednji je prepričljivo zmagal z 68,03 % glasov v drugem krogu.

Na referendumu, ki ga je zahteval Državni svet in je potekal na isti dan kot drugi krog volitev, so volivci zavrnili zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic s skoraj tremi četrtinami glasov. Po objavi rezultatov predsedniških volitev in referenduma je takratni premier Janez Janša napovedal svoj morebitni odstop zaradi velikega poraza vlade, kot je sam ocenjeval razplet glasovanja. Vlada je v parlamentu prestala glasovanje o zaupnici. Preberite več ...


Šofar

Roš hašana (hebrejsko ראש השנה‎, dobesedno: glava leta, začetek leta ali prvi v letu), tudi roš ha-šona, je judovsko novo leto, ki se praznuje na 1. in 2. dan meseca tišrija, sedmega meseca judovskega koledarja. Tišri je po gregorijanskem koledarju v obdobju od septembra do oktobra.

1. tišrija je po Mišni dan, od katerega se štejejo leta judovskega štetja, ker je bil po judovski tradiciji na ta dan ustvarjen prvi človek. Roš hašana je tudi prvi od visokih praznikov (hebrejsko ימים נוראים‎‎, jamim nora’im), dnevov (globokega) spoštovanja ali dnevov strahu in prvi dan tako imenovanih desetih dnevov kesanja (hebrejsko עשרת ימי תשובה‎‎, aseret jemej tšuva), ki so najpomembnejši dnevi v judovskem koledarju. V teh desetih dneh si Judje izprašajo vest in prosijo Boga za odpuščanje svojih grehov. Dnevi kesanja se končajo s spravnim dnevom – jom kipur.

V Tori se praznik ne imenuje roš hašana, ampak zihron tru'a (hebrejsko זכרון תרועה‎‎) – dan spominjanja (s trobljenjem na šofar) in jom tru'a (hebrejsko יום תרועה‎‎) – dan trobljenja (na šofar).

Daljše ime praznika, jom ha-zikaron (hebrejsko יום הזיכרון‎‎, dan spominjanja), vsebuje sporočilo, da bi morali ljudje na ta dan razmisliti o svojih dejanjih. Rabinska literatura opisuje roš hašano kot jom ha-din (hebrejsko יום הדין‎‎, sodni dan). Po Talmudu se na ta dan odprejo tri knjige in vsi ljudje so na presoji. Pravičniki se po sodbi za naslednje leto vpišejo v Knjigo življenja (Sefer ha-hajim), veliki grešniki v Knjigo smrti, ostali pa v Knjigo vmesnih (bejnonim) in imajo do spravnega dne možnost, da se skesajo in nato vpišejo med pravične. Preberite več ...


Šofar

Roš hašana (hebrejsko ראש השנה‎, dobesedno: glava leta, začetek leta ali prvi v letu), tudi roš ha-šona, je judovsko novo leto, ki se praznuje na 1. in 2. dan meseca tišrija, sedmega meseca judovskega koledarja. Tišri je po gregorijanskem koledarju v obdobju od septembra do oktobra.

1. tišrija je po Mišni dan, od katerega se štejejo leta judovskega štetja, ker je bil po judovski tradiciji na ta dan ustvarjen prvi človek. Roš hašana je tudi prvi od visokih praznikov (hebrejsko ימים נוראים‎‎, jamim nora’im), dnevov (globokega) spoštovanja ali dnevov strahu in prvi dan tako imenovanih desetih dnevov kesanja (hebrejsko עשרת ימי תשובה‎‎, aseret jemej tšuva), ki so najpomembnejši dnevi v judovskem koledarju. V teh desetih dneh si Judje izprašajo vest in prosijo Boga za odpuščanje svojih grehov. Dnevi kesanja se končajo s spravnim dnevom – jom kipur.

V Tori se praznik ne imenuje roš hašana, ampak zihron tru'a (hebrejsko זכרון תרועה‎‎) – dan spominjanja (s trobljenjem na šofar) in jom tru'a (hebrejsko יום תרועה‎‎) – dan trobljenja (na šofar).

Daljše ime praznika, jom ha-zikaron (hebrejsko יום הזיכרון‎‎, dan spominjanja), vsebuje sporočilo, da bi morali ljudje na ta dan razmisliti o svojih dejanjih. Rabinska literatura opisuje roš hašano kot jom ha-din (hebrejsko יום הדין‎‎, sodni dan). Po Talmudu se na ta dan odprejo tri knjige in vsi ljudje so na presoji. Pravičniki se po sodbi za naslednje leto vpišejo v Knjigo življenja (Sefer ha-hajim), veliki grešniki v Knjigo smrti, ostali pa v Knjigo vmesnih (bejnonim) in imajo do spravnega dne možnost, da se skesajo in nato vpišejo med pravične. Preberite več ...


Šofar

Roš hašana (hebrejsko ראש השנה‎, dobesedno: glava leta, začetek leta ali prvi v letu), tudi roš ha-šona, je judovsko novo leto, ki se praznuje na 1. in 2. dan meseca tišrija, sedmega meseca judovskega koledarja. Tišri je po gregorijanskem koledarju v obdobju od septembra do oktobra.

1. tišrija je po Mišni dan, od katerega se štejejo leta judovskega štetja, ker je bil po judovski tradiciji na ta dan ustvarjen prvi človek. Roš hašana je tudi prvi od visokih praznikov (hebrejsko ימים נוראים‎‎, jamim nora’im), dnevov (globokega) spoštovanja ali dnevov strahu in prvi dan tako imenovanih desetih dnevov kesanja (hebrejsko עשרת ימי תשובה‎‎, aseret jemej tšuva), ki so najpomembnejši dnevi v judovskem koledarju. V teh desetih dneh si Judje izprašajo vest in prosijo Boga za odpuščanje svojih grehov. Dnevi kesanja se končajo s spravnim dnevom – jom kipur.

V Tori se praznik ne imenuje roš hašana, ampak zihron tru'a (hebrejsko זכרון תרועה‎‎) – dan spominjanja (s trobljenjem na šofar) in jom tru'a (hebrejsko יום תרועה‎‎) – dan trobljenja (na šofar).

Daljše ime praznika, jom ha-zikaron (hebrejsko יום הזיכרון‎‎, dan spominjanja), vsebuje sporočilo, da bi morali ljudje na ta dan razmisliti o svojih dejanjih. Rabinska literatura opisuje roš hašano kot jom ha-din (hebrejsko יום הדין‎‎, sodni dan). Po Talmudu se na ta dan odprejo tri knjige in vsi ljudje so na presoji. Pravičniki se po sodbi za naslednje leto vpišejo v Knjigo življenja (Sefer ha-hajim), veliki grešniki v Knjigo smrti, ostali pa v Knjigo vmesnih (bejnonim) in imajo do spravnega dne možnost, da se skesajo in nato vpišejo med pravične. Preberite več ...


Magic Johnson okoli leta 1987

Earvin »Magic« Johnson mlajši (roj. 1959) je upokojeni ameriški košarkar, ki je igral na položaju organizatorja za Los Angeles Lakerse v ligi NBA. Po osvojitvi srednješolskega in univerzitetnega košarkarskega prvenstva ZDA, je bil leta 1979 izbran na naboru lige NBA s strani Lakersov. Že v svoji prvi profesionalni sezoni je ob naslovu prvaka osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije lige NBA, v osemdesetih letih je z Lakersi nato osvojil še štiri naslove prvaka. Leta 1991 se je upokojil kot košarkar po razkritju, da je okužen z virusom HIV, toda leta 1992 je vseeno zaigral na olimpijskem turnirju, kjer je z ameriško reprezentanco osvojil zlato medaljo, in Tekmi vseh zvezd lige NBA, kjer je osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja tekme. Po protestu več košarkarjev lige se je ponovno upokojil, toda leta 1996 je v starosti 37-ih let odigral 32 tekem za Lakerse pred dokončno upokojitvijo.

Po trikrat je bil izbran za najkoristnejšega košarkarja rednega dela lige NBA in finalne serije lige NBA, dvanajstkrat Tekme vseh zvezd in desetkrat v prvo ali drugo postavo lige NBA. Štirikrat je bil najboljši podajalec sezone in je vodilni v podajah na tekmo skozi celotno kariero z 11,2.

Leta 1996 je bil izbran med 50 najboljših košarkarjev lige NBA, leta 2002 pa sprejet v Košarkarski hram slavnih. Ameriška športna mreža ESPN ga je leta 2007 razglasila za najboljšega organizatorja lige NBA vseh časov. Njegovo prijateljstvo in rivalstvo z zvezdnikom Boston Celticsov Larryjem Birdom, proti katerem se je pomeril v finalu študentske lige leta 1979 in treh finalnih serijah lige NBA, je bilo deležno veliko medijske pozornosti. Po upokojitvi Johnson deluje kot zagovornik varnih spolnih odnosov in preprečevanja širjenja HIV/AIDS, kakor tudi podjetnik, človekoljub in motivacijski govornik. Preberite več ...


Magic Johnson okoli leta 1987

Earvin »Magic« Johnson mlajši (roj. 1959) je upokojeni ameriški košarkar, ki je igral na položaju organizatorja za Los Angeles Lakerse v ligi NBA. Po osvojitvi srednješolskega in univerzitetnega košarkarskega prvenstva ZDA, je bil leta 1979 izbran na naboru lige NBA s strani Lakersov. Že v svoji prvi profesionalni sezoni je ob naslovu prvaka osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije lige NBA, v osemdesetih letih je z Lakersi nato osvojil še štiri naslove prvaka. Leta 1991 se je upokojil kot košarkar po razkritju, da je okužen z virusom HIV, toda leta 1992 je vseeno zaigral na olimpijskem turnirju, kjer je z ameriško reprezentanco osvojil zlato medaljo, in Tekmi vseh zvezd lige NBA, kjer je osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja tekme. Po protestu več košarkarjev lige se je ponovno upokojil, toda leta 1996 je v starosti 37-ih let odigral 32 tekem za Lakerse pred dokončno upokojitvijo.

Po trikrat je bil izbran za najkoristnejšega košarkarja rednega dela lige NBA in finalne serije lige NBA, dvanajstkrat Tekme vseh zvezd in desetkrat v prvo ali drugo postavo lige NBA. Štirikrat je bil najboljši podajalec sezone in je vodilni v podajah na tekmo skozi celotno kariero z 11,2.

Leta 1996 je bil izbran med 50 najboljših košarkarjev lige NBA, leta 2002 pa sprejet v Košarkarski hram slavnih. Ameriška športna mreža ESPN ga je leta 2007 razglasila za najboljšega organizatorja lige NBA vseh časov. Njegovo prijateljstvo in rivalstvo z zvezdnikom Boston Celticsov Larryjem Birdom, proti katerem se je pomeril v finalu študentske lige leta 1979 in treh finalnih serijah lige NBA, je bilo deležno veliko medijske pozornosti. Po upokojitvi Johnson deluje kot zagovornik varnih spolnih odnosov in preprečevanja širjenja HIV/AIDS, kakor tudi podjetnik, človekoljub in motivacijski govornik. Preberite več ...


Magic Johnson okoli leta 1987

Earvin »Magic« Johnson mlajši (roj. 1959) je upokojeni ameriški košarkar, ki je igral na položaju organizatorja za Los Angeles Lakerse v ligi NBA. Po osvojitvi srednješolskega in univerzitetnega košarkarskega prvenstva ZDA, je bil leta 1979 izbran na naboru lige NBA s strani Lakersov. Že v svoji prvi profesionalni sezoni je ob naslovu prvaka osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije lige NBA, v osemdesetih letih je z Lakersi nato osvojil še štiri naslove prvaka. Leta 1991 se je upokojil kot košarkar po razkritju, da je okužen z virusom HIV, toda leta 1992 je vseeno zaigral na olimpijskem turnirju, kjer je z ameriško reprezentanco osvojil zlato medaljo, in Tekmi vseh zvezd lige NBA, kjer je osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja tekme. Po protestu več košarkarjev lige se je ponovno upokojil, toda leta 1996 je v starosti 37-ih let odigral 32 tekem za Lakerse pred dokončno upokojitvijo.

Po trikrat je bil izbran za najkoristnejšega košarkarja rednega dela lige NBA in finalne serije lige NBA, dvanajstkrat Tekme vseh zvezd in desetkrat v prvo ali drugo postavo lige NBA. Štirikrat je bil najboljši podajalec sezone in je vodilni v podajah na tekmo skozi celotno kariero z 11,2.

Leta 1996 je bil izbran med 50 najboljših košarkarjev lige NBA, leta 2002 pa sprejet v Košarkarski hram slavnih. Ameriška športna mreža ESPN ga je leta 2007 razglasila za najboljšega organizatorja lige NBA vseh časov. Njegovo prijateljstvo in rivalstvo z zvezdnikom Boston Celticsov Larryjem Birdom, proti katerem se je pomeril v finalu študentske lige leta 1979 in treh finalnih serijah lige NBA, je bilo deležno veliko medijske pozornosti. Po upokojitvi Johnson deluje kot zagovornik varnih spolnih odnosov in preprečevanja širjenja HIV/AIDS, kakor tudi podjetnik, človekoljub in motivacijski govornik. Preberite več ...