Pojdi na vsebino

Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2024

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Arhivi po letih


Orodja za izbrane članke:

Arhiv

[uredi | uredi kodo]
Bronast kovanec iz obdobja Han
Bronast kovanec iz obdobja Han

Dinastija Han je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin. Ustanovil jo je vodja upornikov Liu Bang, po smrti znan kot cesar Gaodzu. Cesarstvo je bilo razdeljeno na območja, imenovana komandirstva, pod neposrednim nadzorom centralne vlade, in več polavtonomnih kraljestev. Ta kraljestva so sčasoma izgubila vse ostanke avtonomije, predvsem po t. i. vstaji sedmih držav leta 154 pr. n. št. Hkrati so kampanje proti nomadski konfederaciji Šiongnu razširile območje vladavine dinastije Han do Tarimske kotline v Srednji Aziji in pripomogle k vzpostavitvi obsežnega omrežja trgovskih poti, znanega kot svilna pot.

Po letu 92 so evnuhi na dvoru pričeli vedno aktivneje sodelovati v politiki. Nasilni boji za premoč med različnimi klani spremljevalcev cesaric in cesaric vdov so bistveno pripomogli k propadu dinastije. Avtoriteto cesarstva so pomembneje načele tudi velike daoistične združbe, ki so organizirale več uporov. Po smrti cesarja Linga so vojaški častniki prevzeli politično moč, ob tem pa razdelili cesarstvo na več delov – pričelo se je obdobje treh držav. Cao Pi je prisilil zadnjega cesarja dinastije Han, da mu je prepustil prestol, kar je formalno pomenilo konec dinastije.

Štiri stoletja trajajoče obdobje dinastije Han velja za zlato dobo kitajske zgodovine. Prevladujoča etnična skupina na Kitajskem se še danes imenuje Han, kitajska pisava pa se imenuje hanzi. Preberite več ...


Brezje pri Bojsnem
Brezje pri Bojsnem

Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji je abecedni seznam naselij v Sloveniji, ki so bila preimenovana z uradnim odlokom. Na njem niso vključeni predlogi preimenovanj naselij, prav tako niso vključena naselja, ki so nastala s kombinacijo izločitve iz drugega naselja ter preimenovanja.

Prvega januarja 2023 je bilo v Sloveniji 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev. Poimenovanje naselij ureja Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih italijanske jezikovne manjšine in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi italijanska oz. madžarska imena. Naselja preimenuje občina, pri čemer se mora novo ime razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji. Preberite več ...


Vzhodna fronta v času bitke za Moskvo
Vzhodna fronta v času bitke za Moskvo

Bitka za Moskvo je bila vojaški spopad, ki sta ga sestavljali dve obdobji strateško pomembnega bojevanja na 600 km dolgem sektorju vzhodne fronte v drugi svetovni vojni. Odvijala se je med septembrom 1941 in januarjem 1942. Moskva je bila eden od vojaških in političnih ciljev sil osi v invaziji na Sovjetsko zvezo. Nemška strateška ofenziva, imenovana operacija Tajfun, naj bi bila sestavljena iz dveh kleščastih ofenziv, ene severno of Moskve proti kalininski fronti, ki bi istočasno presekala železniško progo Sankt Peterburg–Moskva, in ene na jugu Moskovske oblasti z napadom na zahodno fronto južno od Tule, 4. armada pa bi z zahoda napredovala neposredno proti Moskvi.

Sprva so sovjetske sile izvajale strateško obrambo Moskovske oblasti z grajenjem treh obrambnih pasov in nameščanjem novooblikovanih rezervnih armad ter krepitvijo z enotami iz Sibirskega in Daljnovzhodnega vojaškega okrožja. Ko so se nemške ofenzive ustavile, so se začele sovjetske strateške protiofenzivne in manjše ofenzivne operacije, ki so prisilile nemške enote v umik ter skoraj obkolile tri nemške armade. To je bil velik udarec za Nemce, ki je pomenil konec njihovega prepričanja v hitro zmago nad ZSSR. Zaradi spodletele ofenzive je bil feldmaršal Walther von Brauchitsch odstavljen kot vrhovni poveljnik nemške vojske in zamenjal ga je Hitler osebno. Preberite več ...


Matt Damon in Cillian Murphy na Berlinalu leta 2024
Matt Damon in Cillian Murphy na Berlinalu leta 2024

Oppenheimer je britansko-ameriški biografski film scenarista, režiserja in koproducenta Christopherja Nolana, ki je izšel julija 2023 v distribuciji Universal Pictures. Film predstavi poklicno pot ameriškega fizika J. Roberta Oppenheimerja, »očeta atomske bombe«, s poudarkom na njegovem študiju, vlogi vodje raziskav projekta Manhattan, v sklopu katerega je bilo razvito prvo jedrsko orožje, in koncu kariere po zaslišanju pred Komisijo za jedrsko energijo. V naslovni vlogi je zaigral Cillian Murphy, poleg njega pa so se v pomembnejših vlogah pojavili še Emily Blunt, Matt Damon, Robert Downey Jr. in Florence Pugh.

Film je doživel premiero 11. julija 2023 v pariškem kinu Grand Rex, na reden spored ameriških kinematografov pa je prišel deset dni kasneje. Po naključju je datum sovpadal z izidom Warner Brosove uspešnice Barbie, kar je vodilo do nastanka skovanke »Barbenheimer«, ki je prerasla v kulturni fenomen in spodbudila mnoge, da so si ogledali oba filma na isti dan. Tako kot Barbie je postal megauspešnica in prinesel več kot 960 milijonov USD prihodkov, s čimer je postal tretji komercialno najuspešnejši film leta ter podrl rekorde zaslužka za biografske filme in filme o drugi svetovni vojni. Ustvarjalci so zanj prejeli številne nagrade, med njimi pet zlatih globusov, sedem nagrad Bafte in sedem oskarjev, v vseh primerih vključno z nagrado za najboljši film.


Mornariški prapor Rusije
Mornariški prapor Rusije

Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici vsebuje vojaške ladje in podmornice, ki so trenutno del ruske vojne mornarice in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V sovjetski in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih.

Velike spremembe, ki so sledile razpadu Sovjetske zveze, so še dodatno zapletle položaj. Publikacija Jane's fighting ships je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.



Orion, z Riglom spodaj desno
Orion, z Riglom spodaj desno

Rigel je modra nadorjakinja v ozvezdju Orion. Je najsvetlejša in najmasivnejša zvezda istoimenskega sistema vsaj štirih zvezd, ki so prostemu očesu vidne kot enotna modro-bela točka. Sistem je od Sonca oddaljen okrog 860 svetlobnih let (26 parsekov).

Rigel je zvezda spektralnega tipa B8Ia in je po oceni 61.500-krat do 363.000-krat svetlejša od Sonca ter 18–24-krat masivnejša od Sonca, odvisno od uporabljene metode in predpostavk. Njegov polmer je več kot sedemdesetkrat večji od sončevega in njegova površinska temperatura je 12.100 K. Zaradi zvezdnega vetra je Riglova hitrost izgubljanja mase okrog desetmilijonkrat večja od Sončeve. Njegova starost je ocenjena na med 7 in 9 milijonov let. Rigel je že izčrpal vodikovo gorivo iz svoje sredice, se povečal in ohladil, tako da je postal nadorjakinja. Pričakovano je, da bo svoje življenje končal kot supernova tipa II, pri kateri kot ostanek nastane nevtronska zvezda ali črna luknja, odvisno od začetne mase zvezde.


Rdeči trg in moskovski kremelj
Rdeči trg in moskovski kremelj

Moskva je glavno in največje mesto Ruske federacije. Mesto stoji ob reki Moskvi v osrednji Rusiji in ima okrog 13 milijonov prebivalcev v mejah mesta, več kot 18,8 milijona v urbanem območju in več kot 21,5 milijona v metropolitanskem območju. Moskva je med največjimi mesti na svetu in je največje mesto v celoti v Evropi, največje urbano območje, največje metropolitansko območje v Evropi ter največje mesto po površini na evropski celini.

Je najsevernejše in najhladnejše metropolitansko območje ter ima status federalnega mesta, pri čemer služi kot politično, gospodarsko, kulturno in znanstveno središče Rusije in Vzhodne Evrope. Kot zgodovinsko jedro Rusije služi Moskva zaradi svojih številnih muzejev, akademskih in političnih institucij ter gledališč kot dom številnim ruskim umetnikom, znanstvenikom in športnim osebnostim. V Moskvi je več krajev Unescove svetovne dediščine, na vpogled pa je tudi ruska arhitektura, zlasti na zgodovinskem Rdečem trgu, in stavbe, kot je cerkev Vasilija blaženega ter Kremelj – slednji služi kot središče moči ruske vlade. V Moskvi ima svoj sedež veliko ruskih podjetij v številnih panogah. Oskrbuje jo obsežna tranzitna mreža, ki vključuje štiri mednarodna letališča, deset železniških postaj, sistem tramvajev in enotirne železnice ter najbolj znan Moskovski metro, najprometnejši metro sistem v Evropi in en največjih metro sistemov na svetu.


Skica peči z zasnovo
Skica peči z zasnovo

Čermak-Špirekova peč je tip žgalniških rudniških presipnih peči. Prve tovrstne peči so bile postavljene v rudniku živega srebra v Idriji leta 1886 v okviru modernizacije žgalnice. Skupaj je v Idriji nekoč stalo šest tovrstnih peči, kasneje pa so jih postavili tudi v rudniških topilnicah v Italiji, Španiji in na Slovaškem. S tem je postala Čermak-Špirekova peč eden najbolj razširjenih tipov peči za destilacijo živosrebrove rude.

Čermak-Špirek II (izdelana 1888) je edini preostali primerek tega tipa peči. Danes je obnovljena in stoji v sprejemnem centru za obiskovalce rudniške topilnice, razglašena je za nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena. V sklopu topilnice je tudi del Unescove svetovne dediščine Idrija in Almaden.


Poljski obrambni položaj pri vasi Miłosna, avgust 1920
Poljski obrambni položaj pri vasi Miłosna, avgust 1920

Poljsko-sovjetska vojna je potekala v letih 1918 ali 1919 in 1921 predvsem med Drugo poljsko republiko in Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko, preden je ta postala zvezna republika, na ozemljih, ki sta jih po delitvi Poljske posedovali Rusko cesarstvo in Habsburška monarhija. Poljski državni načelnik Józef Piłsudski je bil prepričan, da je najboljši način, da si Poljska zagotovi ugodne meje, vojaška akcija in da lahko zlahka premaga sile Rdeče armade. Njegova ofenziva na Kijev se je začela konec aprila 1920 in se končala z zasedbo Kijeva s strani poljskih in zavezniških ukrajinskih sil 7. maja 1920. Sovjetske sile na tem območju so bile šibkejše, vendar niso bile odločilno poražene, saj so se izogibale večjim spopadom in se raje umaknile.

Kasnejša sovjetska protiofenziva je potisnila poljske sile proti zahodu vse do poljske prestolnice Varšave, medtem ko je Direktorat Ukrajine pobegnil v Zahodno Evropo. Sredi poletja se je zdel padec Varšave neizogiben, potem pa se je po nepričakovani in odločilni zmagi Poljakov v bitki za Varšavo sredi avgusta stanje obrnilo. Sledilo je napredovanje Poljske proti vzhodu in sovjetska prošnja za mir. 18. oktobra 1920 se je vojna končala. Riški mirovni sporazum, podpisan 18. marca 1921, je razdelil sporna ozemlja med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Razmejitev je veljala do začetka druge svetovne vojne.


Vladimir Lenin (1920)
Vladimir Lenin (1920)

Vladimir Lenin (1870–1924) je bil ruski revolucionar, politik in politični teoretik, znan kot prvi in ustanovni vodja vlade Ruske sovjetske federativne socialistične republike ter vodja Sovjetske zveze od leta 1922 do svoje smrti. Pod njegovim vodstvom je Rusija oziroma Sovjetska zveza postala enopartijska socialistična država, ki ji je vladala komunistična partija. Ideološko je bil marksist, njegov razvoj ideologije pa je leninizem. Bil je ideološki nosilec marksizma-leninizma in imel izrazit vpliv na mednarodno komunistično gibanje.

Lenin, ki velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja, je po smrti postal predmet vseprisotnega kulta osebnosti v Sovjetski zvezi do njenega razpada leta 1991. Je kontroverzna oseba, ki ga njegovi podporniki slavijo kot borca za socializem, komunizem, protiimperializem in delavski razred, medtem ko ga kritiki obtožujejo vzpostavitve totalitarne diktature, ki je izvajala množične poboje in politično represijo disidentov.


slika Louisa Surugueja (1737), po navedbah Nicolasa de Largillièra
slika Louisa Surugueja (1737), po navedbah Nicolasa de Largillièra

Étienne François Geoffroy (1672–1731) je bil eden najpomembnejših francoskih kemikov in zdravnikov zgodnjega 18. stoletja. Najbolj je znan po svojih afinitetnih tabelah iz leta 1718. Najprej je razmišljal o poklicu lekarnarja, potem pa se je odločil za zdravniško prakso. Izhajal je iz stare družine pariških lekarnarjev in se je skrbno usposabljal pri najboljših učenjakih tistega časa, pri čemer se je osredotočal na delo, opravljeno v Montpellieru, pa tudi v Angliji ali drugod po Evropi. Postal je član prvih večjih francoskih javnih raziskovalnih ustanov, Kraljeve akademije znanosti, Kraljevega botaničnega vrta zdravilnih rastlin in Kraljevega kolegija, s čimer se je začela profesionalizacija znanosti.

Pri svojem delu na področju kemije je Geoffroy združeval kontinuiteto in prelom. Po eni strani je prevzel pojmovanje starodavnih alkimistov o transmutaciji kovin, po drugi strani pa je uvedel pomembne inovacije, sestavljene iz tabeliranja kemičnih snovi s stalnimi »razmerji«. Ta postopek razvrščanja snovi, pozneje znan kot »afinitetna tabela«, je močno zaznamoval kemijska dela za več kot stoletje dolgo. Kemija je tako opustila substancializem prvin (načel, principov) in začela opredeljevati snovi z njihovim kroženjem iz ene kombinacije v drugo.


Globalna porazdelitev vhodnega kratkovalovnega Sončevega sevanja v povprečju v letih 1981–2010
Globalna porazdelitev vhodnega kratkovalovnega Sončevega sevanja v povprečju v letih 1981–2010

Sončeva obsevanost je moč na enoto površine, prejeta od Sonca v obliki elektromagnetnega valovanja v obsegu valovne dolžine merilnega inštrumenta. Merska enota za Sončevo obsevanost (jakost sevanja) je vat na kvadratni meter (W/m2) v enotah SI. Sončeva obsevanost se pogosto integrira v določenem časovnem obdobju, da se poroča o sevalni energiji, oddani v okoliško okolje (džul na kvadratni meter, J/m2) v tem časovnem obdobju. Ta integrirana Sončeva obsevanost se imenuje Sončeva izpostavljenost, osončenost, solarna insolacija ali insolacija.

Preučevanje in merjenje Sončevega sevanja imata več pomembnih uporab, vključno z napovedovanjem proizvodnje energije iz sončnih elektrarn, ogrevalnimi in hladilnimi obremenitvami stavb, podnebnim modeliranjem in napovedovanjem vremena, aplikacijami pasivnega dnevnega sevalnega hlajenja in potovanjem v vesolje.