Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2007

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Arhivi po letih


Orodja za izbrane članke:

Arhiv[uredi kodo]

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Örseg – Raab. Zajema površino 46200 ha, kar pomeni, da je to drugi največji naravni park v Sloveniji.

To je najbolj srednjeevropska pokrajina v Sloveniji, kjer skoraj ni čutiti dinarskih, mediteranskih in alpskih vplivov. Griči po katerih je Goričko tudi dobilo ime, je ustvarilo Panonsko morje. Teren se rahlo dviga proti severu, slemena so porasla z gozdom. Tu je veliko močvirij in mokrotnih travnikov, čeprav je Goričko najbolj sušna slovenska pokrajina.

Nedavno predstavljeni: Mary Wollstonecraft · Boetij · Zemeljsko površje
Preberite več ... | Več izbranih člankov ...

Bankovec za 1000 SIT


Slovenski tolar (okrajšava SIT), ki ga sestavljala 100 stotinov, je uradna denarna enota v Republiki Sloveniji do 14. januarja 2007.

Izvor njegovega imena je v starem kovancu starem tolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije, 8. oktobra 1991, kot zamenjava za takrat veljavne jugoslovanske dinarje. Najprej so prišli v obtok boni.Natisnjeni so bili takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava ter knežjega kamna.

Po približno enem letu so postopoma prišli v obtok bankovci. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so bili upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so prišli v obtok tudi kovanci, ki so jih kovali na Slovaškem, na njih so bili upodobljeni živalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj priložnostnih kovancev. 1. januarja 2007 je slovenske tolarje nadomestil evro.


Nedavno predstavljeni: Krajinski park Goričko · Mary Wollstonecraft · Boetij
Preberite več ... | Več izbranih člankov ...

Villeneuve

Joseph Gilles Henri Villeneuve kanadski dirkač Formule 1, *18. januar 1950, Richelieu, provinca Quebec, Kanada, † 8. maj 1982, Zolder, Belgija.

Kot ljubitelj avtomobilov in dirkanja že od mladosti, je začel profesionalno kariero dirkača v seriji dirk po snegu v rodni provinci Quebec. Preselil se je v enosedežne dirkalnike, osvojil Ameriško in Kanadsko prvenstvo Formule Atlantic in nato mu je McLaren leta 1976 ponudil dirkanje na eni dirki Formule 1 na Veliki nagradi Velike Britanije 1977. Za preostanek sezona ga je najel aktualni prvak Ferrari v šele peti sezoni profesionalnega dirkanja v kateri koli seriji. V Ferrariju je tudi ostal do svoje smrti v sezoni 1982, do katere mu je uspelo v kratki karieri osvojiti šest zmag. V sezoni 1982 je končal kot drugi v prvenstvu za moštvenim kolego Jodyjem Scheckterjem.

Villeneuve se je smrtno ponesrečil v trčenju pri 200 km/h z dirkačem Marcha Jochenom Massom na treningu pred Veliko nagrado Belgije 1982 v Zolderju. V času smrti je bil Villeneuve zelo popularen med gledalci Formule 1. Od sezone 1982 je postal ikona v zgodovini Formule 1, znan po izjemni kontroli dirkalnika, agresivnem dirkanju in po tem, da ni nikoli odnehal. Njegov sin, Jacques Villeneuve, je postal prvak Formule 1 v sezoni 1997.

Nedavno predstavljeni: Slovenski tolar · Krajinski park Goričko · Mary Wollstonecraft
Preberite več ... | Več izbranih člankov ...

Hitler s svojo delegacijo; verjetno najbolj znan prizor filma

Triumf volje (nemško Triumph des Willens) je dokumentarni propagandni film nemške filmske režiserke Leni Riefenstahl, ki dokumentira kongres nacistične stranke v Nürnbergu leta 1934. Predstavi posnetek uniformiranih članov stranke (a razmeroma malo nemških vojakov), ki korakajo in se urijo na klasične melodije. Film vsebuje izvlečke govorov več nacističnih voditeljev na kongresu, tudi dele govorov Adolfa Hitlerja. Hitler je film naročil in bil neformalni izvršni producent; njegovo ime se pojavi na začetku v zaslugah. Prevladujoča tema filma je vrnitev Nemčije kot velike moči s Hitlerjem kot nemškim mesijo, ki bo narodu prinesel slavo. Naslov je namigovanje na Nietzschevo zamisel volje do moči.

Triumf volje se je začel predvajati 1935 in naglo postal eden najboljših primerov propagande v filmski zgodovini. Izboljšane tehnike Riefenstahlove kot so premikajoče se kamere, uporaba teleobjektivov za ustvarjanje izkrivljene perspektive, fotografiranje iz zraka in revolucionaren pristop do uporabe glasbe in kinomatografije, so Triumfu prislužile priznanje kot enega največjih propagandnih filmov v zgodovini, kljub slavljenju nacističnega režima.

Nedavno predstavljeni: Gilles Villeneuve · Slovenski tolar · Krajinski park Goričko
Preberite več ... | Več izbranih člankov ...

Muzejski vlak

Bohinjska železniška proga (v italijanščini Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 158 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Zgrajena je bila med leti 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem. Podobno kot italijansko poimenovanje (Transalpina), tudi slovensko (Bohinjska proga) pogosto vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 69 km dolgo t.i. Kraško progo (Gorica-Trst).

Prve zamisli o tej železniški povezavi datirajo v sedemdeseta leta devetnajstega stoletja. Poseben konzorcij, ki so ga ustanovili v Ljubljani, v tedanji kranjski trgovinski in obrtni zbornici, je namreč leta 1872 pripravil spomenico, v kateri so opozorili, »da je ozemlje nekdanjega Ilirskega kraljestva« – slednje naj bi obsegalo največji del današnje Slovenije in pa tudi del tedaj še pretežno s Slovenci naseljenega današnjega zamejstva – »po dograditvi Južne železnice (Dunaj–Trst, leta 1857) ostalo brez železniških povezav«. Polnih dvajset let so nato razpravljali o treh variantah »najkrajše proge do Mediterana«: o t.i. »Loški« progi prek Ljubelja in Škofje Loke ter v dolino Soče, o »Predilski« varianti iz Trbiža prek Predil ali skozi njega in potem naprej proti jugu ter o »Bohinjski progi«, ki je bila realizirana 34 let pozneje. Tako dolgo razpravo pred dokončno izbiro je opravičevala – na kar so opozarjali zlasti geologi – izredna težavnost gradbenih del, in to tudi v primeru, če bi progo izpeljali prek Trbiža, ob Savi Dolinki do Jesenic in nato ob Savi Bohinjki do Črne prsti, kjer naj bi se ta »bohinjska« varianta šele začela. Odločitev o Bohinjski progi je bila sprejeta pod vplivom nemških veleposestnikov, predvsem zaradi plavžarske industrije v okolici Trsta in železarske na Jesenicah.

Nedavno predstavljeni: Triumf volje · Gilles Villeneuve · Slovenski tolar · Krajinski park Goričko
Preberite več ... | Več izbranih člankov ...


Bistvo matematike tvori njena svoboda ...

Georg Ferdinand di Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec 1845, Sankt-Peterburg, Rusija, † 6. januar 1918, Halle, Nemčija.

Cantor je bil prvi sin bogatega danskega trgovca Georga Waldemara Cantorja in njegove žene, ruske glasbenice Marije Anne Böhm.

Znan je, kot avtor teorije množic. Pri svojih razmišljanjih je uporabljal zamisel prirejanja dveh zaporedij. S tem je postavil povratno enolično zvezo med dvema prirejenima množicama. Zakonitosti, ki veljajo za neskončne množice, niso vedno preproste posplošitve naših končnih izkušenj. Najmanjše transfinitno kardinalno število je pripisal števni množici, kontinuumu je pripisal večje transfinitivno število, kar je omogočilo ustvariti aritmetiko transfinitnih števil, ki je analogna navadni aritmetiki. Vsaka končna množica ima tako končno kardinalno število. S svojim diagonalnim postopkom (sklepom) iz leta 1890 je dokazal, kar je slutil že prej, da je množica realnih števil neštevna in da je zato moč take množice večja od moči množice racionalnih števil. Ne obstaja povratno enolična preslikava množice realnih števil na množico celih števil.

Nedavno predstavljeni: Gilles Villeneuve · Slovenski tolar · Krajinski park Goričko · Bohinjska železniška proga
Preberite več ... | Več izbranih člankov ...

Pentagram, eden od pitagorejskih simbolov

Pitagorejstvo je naziv za filozofsko gibanje starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Je eno poglavitnejših predsokratniških smeri, saj so pri razlaganju filozofije uporabljali znanost, kar je predstavljalo prvi večji prelom v filozofski metodi. Pripadniki pitagorejstva se imenujejo pitagorejci.

Pitagora je okoli leta 529 pr. n. št. naselil v Krotonu in okoli sebe zbral sebe krog ljudi - Bratstvo, ki so postali njegovi učenci. Z razvojem in predvsem razmahom njegove šole so se učenci delili glede na njihovo znanje in uvedenost v filozofijo: prva skupina (Akousmatics) ja predstavljala najnižji krog. V drugi zahtevnejši skupini (Mathematikoi) so živeli skupaj z Pitagoro, po načelih asketskega življenja (odpoved osebne lastnine). Nova odkritja znotraj skupine niso bila pripisana avtorju, ampak celotni skupini, zato so tudi učenci lastne ideje pripisali svojemu učitelju, rekoč »Autos efa« (slovensko: On je tako rekel). Edini ohranjeni starogrški zapisi, ki se navezujejo na pitagorejce, so prišli iz vrst mlajših pitagorejcev (predvsem Filolaja) in njihovih učencev.

Njihovi nauki so temeljili na odkritjih predhodnih filozofov, uvedli pa so dokazovanje filozofije s pomočjo miselnega procesa, kar je povzdignilo filozofijo na raven logosa. Po njihovi zaslugi je to dokazovanje s pomočjo števil nenadomestljivo vplivalo na razvoj grške matematike ter deloma tudi fizike. S tem so uvedli znanstveno delovanje na področju filozofije in hkrati vplivali na razvoj znanosti. Prvi so menili, da središče vesolja ni Zemlja, s čimer so pomembno vplivali na poznejšo uvedbo heliocentričnega modela vesolja.

Najpomembnejši filozofski vpliv Pitagore in pitagorejcev se naj bi kazal predvsem na Platonovi filozofiji, predvsem na njegovemu delu Država (Πολιτεία).

Nedavno predstavljeni: Georg Ferdinand Cantor · Bohinjska železniška proga · Gilles Villeneuve
... Preberite več | Več izbranih člankov ...

Michael Schumarcher, sedemkratni svetovni prvak

Michael Schumacher je dirkač Formule 1 in sedemkratni svetovni prvak. Uradna stran Formule 1 ga je proglasila za statistično najboljšega dirkača v zgodovini Formule 1. Je prvi Nemec, ki je osvojil naslov prvaka v Formuli 1 in ima velike zasluge za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji. Schumacher je bil proglašen za prvega športnika milijonarja z letnim zaslužkom tudi 100 milijonov dolarjev. Leta 2006 je bil v anketi FIE Schumacher s strani gledalcev razglašen za najpopularnejšega dirkača.

Schumacher drži skoraj vse pomembnejše rekorde v Formuli 1, med drugim za število naslovov prvaka, zaporednih naslovov prvaka, zmag, najhitrejših krogov, najboljših štartnih položajev, največ zmag v eni sezoni.

Schumacher je tudi predan družinski človek in uveljavljen nogometaš. Je ambasador UNESCA in glasnik prometne varnosti. Bil je tudi udeležen v številnih humanitarnih akcijah, le v zadnjih štirih letih kot dirkač je v dobrodelne namene podelil vsaj 50 milijonov dolarjev.

Nedavno predstavljeni: Pitagorejstvo · Georg Ferdinand Cantor · Bohinjska železniška proga
... Preberite več | Več izbranih člankov ...

Sivi volk je zavarovana vrsta

Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi. Poleg priloge 1, t.j. Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane, vsebuje uredba tudi prilogo 2, t.j Seznam živalskih vrst, katerih habitate se varuje, ki pa ni predmet tega seznama.

V seznamu so določene tiste živalske vrste, ki so domorodne (avtohtone) in tiste živalske vrste, ki niso domorodne (alohtone) na območju Republike Slovenije.

Okrajšava spp. se uporablja za označevanje vseh na območju Slovenije domorodnih vrst višjega taksona oz. za označevanje vseh na območju Evropske unije domorodnih vrst višjega taksona.

Na sliki je prikazan sivi volk, ki spada v kategorijo zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije. Preberite več ...


Nikola Tesla


Iz dneva v dan sem se spraševal kaj je to elektrika, vendar nisem našel odgovora ... in še vedno si postavljam to vprašanje.

Nikola Tesla [níkola têsla] (srbsko Никола Тесла), srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo, danes Hrvaška, † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

V svojem življenju je patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslina znamenita izuma sta tudi Teslino navitje in turbina brez lopatic.

V starejšem obdobju je začel raziskovati teoretična vprašanja o spreminjanju prostora in časa s pomočjo električnih in magnetnih pojavov. Teslo je prevzela misel o svetlobi kot o vzajemni pojavnosti delcev in valovanja, ki jo je prevzela tudi kvantna fizika. . Po njem se imenuje izpeljana enota za gostoto magnetnega polja tesla.

Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih. V omenjeni reviji so ga označili, kot enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta.

Nedavno predstavljeni: Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji ·Michael Schumacher · Pitagorejstvo
... Preberite več | Več izbranih člankov ...

Nikola Tesla


Iz dneva v dan sem se spraševal kaj je to elektrika, vendar nisem našel odgovora ... in še vedno si postavljam to vprašanje.

Nikola Tesla [níkola têsla] (srbsko Никола Тесла), srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo, danes Hrvaška, † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

V svojem življenju je patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslina znamenita izuma sta tudi Teslino navitje in turbina brez lopatic.

V starejšem obdobju je začel raziskovati teoretična vprašanja o spreminjanju prostora in časa s pomočjo električnih in magnetnih pojavov. Teslo je prevzela misel o svetlobi kot o vzajemni pojavnosti delcev in valovanja, ki jo je prevzela tudi kvantna fizika. . Po njem se imenuje izpeljana enota za gostoto magnetnega polja tesla.

Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih. V omenjeni reviji so ga označili, kot enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta.

Nedavno predstavljeni: Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji ·Michael Schumacher · Pitagorejstvo
... Preberite več | Več izbranih člankov ...

Reprocessed Mariner 10 image of Mercury.jpg

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju. Sonce obkroži v 88 dneh. Svetlost njegovega navideznega sija se giblje med -2,0 in 5,5, vendar ga le stežka opazimo, saj znaša njegova največja kotna oddaljenost od Sonca (najdaljša elongacija) le 28,3º. Vidimo ga lahko v jutranjem ali večernem mraku. Planet tudi sicer razmeroma slabo poznamo. Edino vesoljsko plovilo, ki ga je obiskalo in kartiralo 40% do 45% površine, je bil Mariner 10 v letih 1974 in 1975.

Merkur po izgledu spominja na Luno, saj je močno krateriziran. Naravnih satelitov ali gostejše atmosfere nima. Ima veliko železno jedro, ki ustvarja magnetno polje z močjo okrog 0,1% Zemljinega. Površinske temperature na planetu znašajo med 90 in 700 K (-180 ºC do 430º C). Najtopleje je na subsolarni točki, najhladnejša pa so dna kraterjev blizu polov.

Planet so po svojem krilatem bogu - slu Merkurju, verjetno zaradi hitrega gibanja po nebu, poimenovali Rimljani. Astronomski simbol zanj je stilizirana različica glave boga in krilatega pokrivala na vrhu njegove ga kaduceja, starega astrološkega simbola.


Nedavno predstavljeni: Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji ·Nikola Tesla · Pitagorejstvo
... Preberite več | Več izbranih člankov ...

Mozilla Firefox.png

Mozilla Firefox (včasih Phoenix in Firebird, različica v Debianu Iceweasel) je prost, odprtokodni grafični spletni brskalnik, ki je na razpolago za več operacijskih sistemov in preveden v več svetovnih jezikov.

Firefox vsebuje vstavke za blokiranje pojavnih oken, iskanje z zavihki, novice v obliki RSS, podporo veliko odprtokodnim standardom za označevanje in sistem za preprosto dodajanje uporabnih razširitev.

Pomembno vlogo pri nastanku Firefoxa imata podjetji Netscape in AOL, ki sta razvili Mozillo. Koda Mozille Firefox temelji prav na tem programu. Dave Hyatt in Blake Ross sta v drugi polovici leta 2002 na osnovi Mozille začela razvijati svoj poskusni projekt, ki se je hitro razširil. Kmalu je imel več uporabnikov kot zbirka programov Mozilla. Zato se je Fundacija Mozilla odločila, da bo zbirko počasi zamenjala z Mozillo Firefox.

Zbirka Mozilla je vsebovala tudi program za elektronsko pošto (za to so razvili program Mozilla Thunderbird) ter koledar (zdaj ga nadomešča SeaMonkey Calendar).

Nedavno predstavljeni: Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji · Nikola Tesla · Merkur
... Preberite več | Več izbranih člankov ...


Mikojan-Gurevič MiG-15 (rusko МиГ-15) z Natovo oznako Fagot je bilo sovjetsko enomotorno reaktivno lovsko letalo, ki je zaslovelo v korejski vojni. Skupaj so izdelali okoli 12.000 primerkov tega izjemnega lovca v vseh mogočih izvedbah.

MiG-15 je bil izdelan za prestrezanje ameriških strateških bombnikov kot je bil Boeing B-29, pri čemer so Sovjeti za teste uporabili zasežene super trdnjave, pa tudi svoje kopije, letala Tupoljev Tu-4. Za ta namen so MiG-15 oborožili z močnimi topovi nameščenimi v nos letala. Tako je imel ta lovec v nosu dva 23 mm topova s po 80 granatami in enega 37 mm s 40 granatami. Močni topovi pa so imeli pomanjkljivost, ki se je kazala v nizki hitrosti izstrelkov ter nizko kadenco, ki se je pokazala v neposrednih zračnih dvobojih z drugimi lovci.

MiG-15 je hitro postal zelo iskan lovec in je bil izvožen v veliko držav, zaveznic Sovjetske zveze. Med prvimi državami, ki so to letalo kupile je bila Ljudska republika Kitajska, kamor so Sovjeti v petdesetih letih prejšnjega stoletja izvozili različico MiG-15bis, izboljšanega modela.

Nedavno predstavljeni: Firefox · Nikola Tesla · Merkur
... Preberite več | Več izbranih člankov ...

Slika

Človeška ribica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do Hercegovine. Je edini evropski predstavnik družine močerilarjev (Proteidae), edini predstavnik rodu Proteus in edini jamski vretenčar v Evropi. Preostalih šest predstavnikov družine uvrščamo v rod Necturus. Živijo na vzhodu ZDA, kjer naseljujejo površinske vode.

Črni močeril je podvrsta močerila, ki živi le v podzemlju v ožji okolici Črnomlja, na površini, manjši od 100 km2. Je torej belokranjski endemit. Prvič so ga našli leta 1986 člani Inštituta za raziskovanje krasa, ko so preučevali vodo iz kraškega izvira Dobličice na Dolenjskem. Je normalno pigmentiran, poleg tega pa ima tudi krajšo in širšo glavo, sorazmerno krajše noge ter dobro razvite oči.


Zahodno krilo gradu danes

Grad Sevnica se nahaja na griču nad starim mestnim jedrom Sevnice, od koder je lep razgled na okoliško hribovje in dolino reke Save.

Prvič se sevniški grad omenja v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico leta 1309 kot »castellum Liehtenwalde«. V njem je bil v tem času sedež sevniškega urada salzburške nadškofije, ki je imela v lasti posavsko ozemlje od leta 1043. O nastanku gradu ne vemo ničesar, najverjetneje pa je bil zgrajen v času salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147), ki je po uničujočih ogrskih vpadih v začetku 12. stoletja intenzivno obnavljal in koloniziral Posavje. Edini ohranjeni element iz tega obdobja je del stolpa, ki je danes vključen v vzhodno stanovanjsko krilo gradu.

Srce gradu je gosposko drugo nadstropje južnega krila, katerega krasi čudovita neorenesančna oprema iz 19. stoletja. Drugo nadstropje jugovzhodnega stolpa pa krasijo že omenjene restavrirane baročne freske. renesančno-baročna grajska kapela, ki se nahaja v prvem nadstropju jugozahodnega stolpa in je bila v letu 2005 obnovljena. V preostalih grajskih prostorih pa so danes našli svoje mesto: šolski muzej, gasilski muzej, muzej o izgnancih, galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška in stalne razstave akademskega slikarja Alojza Konca.

Proti koncu leta 2006 so se na gradu pričela obnovitvena dela zunanjosti, v aprilu 2007 je pa so ponovno zasadili grajski vinograd.

Nedavno predstavljeni: Človeška ribica · Mikojan-Gurevič MiG-15 · Firefox
Preberite več | Več izbranih člankov ...

Atena s šlemom. Louvre, Pariz.

Atena je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje). Imenovali so jo tudi Atena Palada ali Atena Palas. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr. Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji (theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος, Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nika. Prikazana je z egido na prsih (ščit njenega očeta Zevsa), s šlemom in s ščitom z glavo gorgone Meduze, votivnim darom Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se v grški mitologiji pojavi kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.

Nedavno predstavljeni: Grad Sevnica · Človeška ribica · Mikojan-Gurevič MiG-15
Preberi več | Več izbranih člankov ...

Atena s šlemom. Louvre, Pariz.

Atena je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje). Imenovali so jo tudi Atena Palada ali Atena Palas. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr. Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji (theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος, Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nika. Prikazana je z egido na prsih (ščit njenega očeta Zevsa), s šlemom in s ščitom z glavo gorgone Meduze, votivnim darom Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se v grški mitologiji pojavi kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.

Nedavno predstavljeni: Grad Sevnica · Človeška ribica · Mikojan-Gurevič MiG-15
Preberi več | Več izbranih člankov ...

American-cockroach.jpg

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z več kot 4000 opisanimi vrstami. So večinoma tropske živali, a je skupina poznana predvsem po vrstah, ki živijo v človekovih bivališčih, kjer delajo škodo. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v polarnih območjih.

Prepoznamo jih po dorzoventralno sploščenem telesu ovalne oblike, nitastih tipalnicah, hipognatni glavi in dveh kratkih, a dobro vidnih cerkih na koncu zadka. Glava je razmeroma enostavno zgrajena - čeljusti so oblikovane kot grizalo z močnimi zobci za drobljenje, sestavljene oči so normalno razvite. Z vrha glavo skoraj v celoti prekriva velik ščitek (pronotum), ki izrašča bočno navzven. Imajo dva para kril, zlagajo jih plosko ob telo. Sprednji par je otrdel in služi za zaščito zadnjega, ki je lahko tudi zakrnel. Noge so razmeroma dolge in tanke, poraščene z močnimi ščetinami.

Ščurki so nočne živali. Podnevi se skrivajo pod kamni ali med listjem oz. v človekovih bivališčih med deskami, za zidovi, v jaških in drugih nedostopnih mestih. Na račun dolgih nog so lahko zelo hitri in jih je precej težko ujeti. So vsejede živali, v naravnem okolju glavnino njihove prehrane sestavlja verjetno mrhovina.

Preberite več | Arhiv


American-cockroach.jpg

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z več kot 4000 opisanimi vrstami. So večinoma tropske živali, a je skupina poznana predvsem po vrstah, ki živijo v človekovih bivališčih, kjer delajo škodo. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v polarnih območjih.

Prepoznamo jih po dorzoventralno sploščenem telesu ovalne oblike, nitastih tipalnicah, hipognatni glavi in dveh kratkih, a dobro vidnih cerkih na koncu zadka. Glava je razmeroma enostavno zgrajena - čeljusti so oblikovane kot grizalo z močnimi zobci za drobljenje, sestavljene oči so normalno razvite. Z vrha glavo skoraj v celoti prekriva velik ščitek (pronotum), ki izrašča bočno navzven. Imajo dva para kril, zlagajo jih plosko ob telo. Sprednji par je otrdel in služi za zaščito zadnjega, ki je lahko tudi zakrnel. Noge so razmeroma dolge in tanke, poraščene z močnimi ščetinami.

Ščurki so nočne živali. Podnevi se skrivajo pod kamni ali med listjem oz. v človekovih bivališčih med deskami, za zidovi, v jaških in drugih nedostopnih mestih. Na račun dolgih nog so lahko zelo hitri in jih je precej težko ujeti. So vsejede živali, v naravnem okolju glavnino njihove prehrane sestavlja verjetno mrhovina.

Preberite več | Arhiv


American-cockroach.jpg

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z več kot 4000 opisanimi vrstami. So večinoma tropske živali, a je skupina poznana predvsem po vrstah, ki živijo v človekovih bivališčih, kjer delajo škodo. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v polarnih območjih.

Prepoznamo jih po dorzoventralno sploščenem telesu ovalne oblike, nitastih tipalnicah, hipognatni glavi in dveh kratkih, a dobro vidnih cerkih na koncu zadka. Glava je razmeroma enostavno zgrajena - čeljusti so oblikovane kot grizalo z močnimi zobci za drobljenje, sestavljene oči so normalno razvite. Z vrha glavo skoraj v celoti prekriva velik ščitek (pronotum), ki izrašča bočno navzven. Imajo dva para kril, zlagajo jih plosko ob telo. Sprednji par je otrdel in služi za zaščito zadnjega, ki je lahko tudi zakrnel. Noge so razmeroma dolge in tanke, poraščene z močnimi ščetinami.

Ščurki so nočne živali. Podnevi se skrivajo pod kamni ali med listjem oz. v človekovih bivališčih med deskami, za zidovi, v jaških in drugih nedostopnih mestih. Na račun dolgih nog so lahko zelo hitri in jih je precej težko ujeti. So vsejede živali, v naravnem okolju glavnino njihove prehrane sestavlja verjetno mrhovina.

Preberite več | Arhiv



Proga

Velika nagrada ZDA 2005 je bila deveta dirka Formule 1 v sezoni 2005. Odvijala se je 19. junija 2005 na dirkališču Indianapolis Motor Speedway. Dirka je bila zelo kontroverzna, saj je dirkalo le šest namesto običajnih dvajset dirkačev. Vseh štirinajst moštev, ki jih s pnevmatikami opremlja Michelin, je po ogrevalnem krogu iz varnostnih razlogov zaradi neustreznih pnevmatik za nov asfalt zapeljalo v bokse in odstopilo. Tako so dirkala le tri moštva, ki jih s pnevmatikami opremlja Bridgestone, Ferrari, Minardi in Jordan.

Po več počenih pnevmatikah pred dirko, najbolj spektakularno na Toyoti Ralfa Schumacherja med petkovim prostim treningom, je Michelin svojim moštvom svetoval, da s pnevmatikami, ki jih je dobavil, ni mogoče varno dirkati. FIA, Svetovna avtomobilistična zveza, ni dovolila postavitve dodatne šikane na ravnini, ker bi bilo ti zelo nepravično do Bridgestonovih moštev, ki imajo ustrezne pnevmatike. Michelinova moštva po neuspešnem poskusu dogovora s FIO zaradi varnosti niso sodelovala na dirki.

Od šestih sodelujočih, je zmagal Michael Schumacher s Ferrarijem. S tem rezultatom si je opazno opomogel na prvenstveni lestvici, saj je napredoval na tretje mesto, vodilna dva dirkača v prvenstvu pa nista dirkala. Odziv na rezultat je bil za Formulo 1, še posebej v ZDA, zelo negativen.

Preberi več | Več izbranih člankov ...

Slika

Triceratops je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let. Živel je na območju, ki je danes Severna Amerika in je bil eden od zadnjih dinozavrov, ki so se pojavili pred velikim izumrtjem. Leta 1893 ga je odkril znani paleontolog Robby Lewis in ga poimenoval po treh rogovih na glavi. "Tri" pomeni število tri, "ceratops" pa rogove (ceras so rogovi, ops pa obraz, ime torej pomeni obraz s tremi rogovi). Z veliko rogato glavo in nekaterimi podobnostmi z današnjimi nosorogi je triceratops eden najbolj prepoznavnih dinozavrov. Čeprav si je delil življenjski prostor z velikimi plenilci, kot je bil tiranozaver, ni jasno, če sta se živali kdaj spopadli na način, ki je prikazan v filmih in slikanicah o dinozavrih.

Čeprav niso do zdaj našli še nobenega popolnega okostja, je triceratops dobro preučen iz mnogih vzorcev, ki so jih po uvedbi redu leta 1887 odkrili. Namen grebena in rogov je dolgo časa navdihoval razprave. Čeprav so jih tradicionalne teorije obravnavale kot sredstvo za obrambo pred plenilci, novejše teorije trdijo, da so se večinoma uporabljali za dvorjenje samicam in za zastraševanje rivalskih samcev. Danes podobno obnašanje vidimo pri jelenih in kozah.

Triceratops je najbolj znana vrsta med ceratopsi, čeprav se glede uvrstitve v red včasih paleontologi ne strinjajo povsem. Sprejeti sta dve vrsti, T. horridus in T. prorsus, še več pa jih je bilo poimenovanih.

Preberi več | Več izbranih člankov ...

Slika

Triceratops je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let. Živel je na območju, ki je danes Severna Amerika in je bil eden od zadnjih dinozavrov, ki so se pojavili pred velikim izumrtjem. Leta 1893 ga je odkril znani paleontolog Robby Lewis in ga poimenoval po treh rogovih na glavi. "Tri" pomeni število tri, "ceratops" pa rogove (ceras so rogovi, ops pa obraz, ime torej pomeni obraz s tremi rogovi). Z veliko rogato glavo in nekaterimi podobnostmi z današnjimi nosorogi je triceratops eden najbolj prepoznavnih dinozavrov. Čeprav si je delil življenjski prostor z velikimi plenilci, kot je bil tiranozaver, ni jasno, če sta se živali kdaj spopadli na način, ki je prikazan v filmih in slikanicah o dinozavrih.

Čeprav niso do zdaj našli še nobenega popolnega okostja, je triceratops dobro preučen iz mnogih vzorcev, ki so jih po uvedbi redu leta 1887 odkrili. Namen grebena in rogov je dolgo časa navdihoval razprave. Čeprav so jih tradicionalne teorije obravnavale kot sredstvo za obrambo pred plenilci, novejše teorije trdijo, da so se večinoma uporabljali za dvorjenje samicam in za zastraševanje rivalskih samcev. Danes podobno obnašanje vidimo pri jelenih in kozah.

Triceratops je najbolj znana vrsta med ceratopsi, čeprav se glede uvrstitve v red včasih paleontologi ne strinjajo povsem. Sprejeti sta dve vrsti, T. horridus in T. prorsus, še več pa jih je bilo poimenovanih.

Preberi več | Več izbranih člankov ...

Alain Prost 1991 United States GP.jpg

Alain Prost je bil rojen v bližini Saint-Chamonda, francoski departma Loire, Andréju in Marie-Rose Prost, ki je armenskega porekla. Prost je upokojeni francoski dirkač Formule 1 in štirikratni svetovni prvak. Po številu naslovov je tretji najuspešnejši v zgodovini tega športa, uspešnejša sta le Juan Manuel Fangio in Michael Schumacher. Med sezonama 1987 in 2001 je držal rekord za največ zmag na Velikih nagradah Formule 1, ki ga je kasneje presegel le Schumacher.

Po zaključku tekmovalne karijere je v letih 1994 in 1995 Prost delal kot strokovni komentator za francosko televizijsko hišo TF1. Delal je tudi za Renault kot tiskovni predstavnik za odnose z javnostmi, nato pa se je vrnil k svojemu staremu moštvu McLaren kot tehnični svetovalec.


Preberi več | Več izbranih člankov ...

Papierosa 1 ubt 0069.jpeg

Kajenje ima številne učinke na zdravje, odgovorno je za nastanek srčnih bolezni, cerebrovaskularnih bolezni, kronične pljučne bolezni in pljučnega raka. Le-te so najpogostejše bolezni v evropski regiji. V evropski regiji je tobak na drugem mestu dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih (približno 5 milijonov smrti letno).

Tobačni dim vsebuje več kot 4000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka. 95% tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalo so mešanica trdnih in tekočih delcev. Tobačni dim vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi in več kot 50 sestavin je znanih kot rakotvornih. Že leta 1964 so znanstveniki ugotovili, da kajenje tobaka povzroča kronični bronhitis, pljučnega raka in raka na žrelu. Z nadaljnjimi raziskavami so na seznam dodali vrsto novih bolezni, ki jih povzroča kajenje.

Preberi več | Več izbranih člankov ...

Fritz Pregl.jpg

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl) (* 1869 - † 1930) je bil slovensko-avstrijski zdravnik in kemik rojen v Ljubljani. V letih 1880-1887 se je Friderik šolal na ljubljanski klasični gimnaziji, po maturi pa je odšel študirat medicino v Gradec in bil 1894 promoviran za doktorja vsega zdravilstva (medicum universum) kot dr.˙(Friderik) Fritz Pregl. Že v študentskih letih je delal kot demonstrator na fiziološkem inštitutu pri graškem prof. Aleksandru Rollettu in hkrati spremljal praktične zoološke vaje pri Ludviku von Graffu.

Kasneje se je posvetil kemiji in se je preselil v Innsbruck, kjer je začel razvijati osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo. Eden od njegovih pomembnejših izumov je bila tudi izjemno natančna tehtnica, s katero je zaslovel po celi Evropi.

Svoje kasnejše delo je posvetil kvantitativni organski mikroanalizi in tu dosegel največ, kar je znanstveniku dano - razvil je epohalno metodologijo, ki se je kot blisk prenesla v vse laboratorije sveta in v njih dobila nepogrešljivo mesto. Leta 1914 je prejel nagrado Justusa Liebiga na Akademiji znanosti na Dunaju in leto zatem postal član te Akademije, 1920 je postal častni doktor znamenite univerze v Güttingenu in 1929 častni občan mesta Gradec. Leta 1923 je prejel nobelovo nagrado za kemijo.

Preberi več | Več izbranih člankov ...

Podrobnost prikazuje tri stolpce glifov nasteli La Mojarra

Mezoameriški koledar dolgega štetja je neciklični dvajsetiški koledar, ki ga je uporabljalo več mezoameriških civilizacij, od katerih so najbolj znani Maji. Zaradi tega se ta koledar imenuje tudi majevski koledar dolgega štetja. Z uporabo prirejenega nepopolnega dvajsetiškega računa koledar dolgega štetja določa dan s štetjem števila dni, ki so pretekli od ponedeljka 11. avgusta 3114 pr. n. št..(proleptični gregorijanski koledar). Ker se koledar dolgega štetja ne ponavlja, so ga veliko uporabljali na spomenikih. Večina mezoameriških ljudstev je poznala v glavnem ciklični koledar, koledarski sestav, ki ga danes običajno označujejo z imenom dolgo štetje, se je prvič pojavil vzdolž južne obale Mehiškega zaliva, kjer so v predklasičnem obdobju živeli predniki današnjih ljudstev Mixe in Zoque, ustvarjalci prve velike mezoameriške civilizacije, za katero uporabljamo ime Olmeki. Kasneje so ta sestav uporabljali le Maji. Koledarski krog 52-letnega cikla je bil daleč najpomembnejši za večino mezoameriških ljudstev, z navidezno izjemo majevske elite vse do konca klasičnega obdobja, ko je bi enako pomemben tudi koledar dolgega štetja.

Preberi več ... | Arhiv

Circuit Imola 1992.png

Velika nagrada San Marina 1994 je bila tretja dirka Formule 1 v sezoni 1994. Odvijala se je 1. maja 1994 na dirkališču Autodromo Enzo e Dino Ferrari v Imoli, Italija.

Dirkaški vikend sta zaznamovali smrtni nesreči Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja in trikratnega prvaka Ayrtona Senne, ob tem pa še več nesreč in poškodb. Na dirki je zmagal Michael Schumacher, Nicola Larini je osvojil svoje prve točke in edino uvrstitev na stopničke v karieri z drugim mestom, Mika Häkkinen pa je osvojil tretje mesto.

Dirka je povzročila večjo skrb za varnost v Formuli 1. Vodila je k prenovitvi Združenja dirkačev in izboljšanju varnosti mnogih dirkališč ter tudi dirkalnikov. Po dirki so bile sprejete spremembe pravil, predvsem glede krilc, ki so upočasnjevale dirkalnike. Novo zgrajene steze pa morajo od takrat imeti velike peščene izletne cone na nevarnih delih, da upočasnijo dirkalnik pred trčenjem v ogrado.

Preberi več | Več izbranih člankov ...

Podrobnost prikazuje tri stolpce glifov nasteli La Mojarra

Mezoameriški koledar dolgega štetja je neciklični dvajsetiški koledar, ki ga je uporabljalo več mezoameriških civilizacij, od katerih so najbolj znani Maji. Zaradi tega se ta koledar imenuje tudi majevski koledar dolgega štetja. Z uporabo prirejenega nepopolnega dvajsetiškega računa koledar dolgega štetja določa dan s štetjem števila dni, ki so pretekli od ponedeljka 11. avgusta 3114 pr. n. št..(proleptični gregorijanski koledar). Ker se koledar dolgega štetja ne ponavlja, so ga veliko uporabljali na spomenikih. Večina mezoameriških ljudstev je poznala v glavnem ciklični koledar, koledarski sestav, ki ga danes običajno označujejo z imenom dolgo štetje, se je prvič pojavil vzdolž južne obale Mehiškega zaliva, kjer so v predklasičnem obdobju živeli predniki današnjih ljudstev Mixe in Zoque, ustvarjalci prve velike mezoameriške civilizacije, za katero uporabljamo ime Olmeki. Kasneje so ta sestav uporabljali le Maji. Koledarski krog 52-letnega cikla je bil daleč najpomembnejši za večino mezoameriških ljudstev, z navidezno izjemo majevske elite vse do konca klasičnega obdobja, ko je bi enako pomemben tudi koledar dolgega štetja.

Preberi več ... | Arhiv

Saparmurat Atajevič Nijazov (1940-2006) je bil dosmrtni predsednik Turkmenistana.

Njegov uradni naziv je bil »Njegovo veličanstvo Saparmurat Nijazov Türkmenbaşy, Predsednik Turkmenistana in vodja kabineta ministrov«. Naziv Türkmenbaşy oz. turkmenbaši je pomenil Vodja vseh Turkmenov se je nanašal na njegov položaj ustanovitelja in predsednika Zveze Turkmenov po svetu.

Nijazov se je rodil leta 1940 v Ašhabadu v takratni Turkmenski sovjetski socialistični republiki. Že kot majhen otrok je osirotel, njegov oče je umrl kot vojak v 2. svetovni vojni, ostala družina pa je umrla v velikem potresu, ki je leta 1948 Ašhabad zravnal z zemljo.

Leta 1962 je Nijazov vstopil v Komunistično partijo Sovjetske zveze, kjer je hitro napredoval. Leta 1985 je postal voditelj Komunistične partije turkmenske SSR, ki je danes znana kot Demokratična stranka Turkmenistana. Pod Nijazovom je bila turkmenska komunistična partija ena od najbolj pravovernih in nereformiranih strankarskih organizacij v Sovjetski zvezi. 13. januarja 1990 je Nijazov postal predsednik Vrhovnega sovjeta, najvišjega zakonodajnega telesa v državi.

Nijazov je leta 1991 podprl upor proti Gorbačovu, ko pa je ta propadel, se je zavzel za ločitev Turkmenistana od umirajoče Sovjetske zveze. 27. oktobra 1991 je Vrhovni sovjet razglasil neodvisnost Turkmenistana in na ljudskem glasovanju kot edinega kandidata za prvega predsednika države izvolil Nijazova. Tuji mediji so ga kritizirali kot enega od najbolj avtoritarnih diktatorjev na svetu. Slovel je po ekscentričnih domislicah, ki jih je vsilil svoji državi.

Preberi več ... | Arhiv

Saparmurat Atajevič Nijazov (1940-2006) je bil dosmrtni predsednik Turkmenistana.

Njegov uradni naziv je bil »Njegovo veličanstvo Saparmurat Nijazov Türkmenbaşy, Predsednik Turkmenistana in vodja kabineta ministrov«. Naziv Türkmenbaşy oz. turkmenbaši je pomenil Vodja vseh Turkmenov se je nanašal na njegov položaj ustanovitelja in predsednika Zveze Turkmenov po svetu.

Nijazov se je rodil leta 1940 v Ašhabadu v takratni Turkmenski sovjetski socialistični republiki. Že kot majhen otrok je osirotel, njegov oče je umrl kot vojak v 2. svetovni vojni, ostala družina pa je umrla v velikem potresu, ki je leta 1948 Ašhabad zravnal z zemljo.

Leta 1962 je Nijazov vstopil v Komunistično partijo Sovjetske zveze, kjer je hitro napredoval. Leta 1985 je postal voditelj Komunistične partije turkmenske SSR, ki je danes znana kot Demokratična stranka Turkmenistana. Pod Nijazovom je bila turkmenska komunistična partija ena od najbolj pravovernih in nereformiranih strankarskih organizacij v Sovjetski zvezi. 13. januarja 1990 je Nijazov postal predsednik Vrhovnega sovjeta, najvišjega zakonodajnega telesa v državi.

Nijazov je leta 1991 podprl upor proti Gorbačovu, ko pa je ta propadel, se je zavzel za ločitev Turkmenistana od umirajoče Sovjetske zveze. 27. oktobra 1991 je Vrhovni sovjet razglasil neodvisnost Turkmenistana in na ljudskem glasovanju kot edinega kandidata za prvega predsednika države izvolil Nijazova. Tuji mediji so ga kritizirali kot enega od najbolj avtoritarnih diktatorjev na svetu. Slovel je po ekscentričnih domislicah, ki jih je vsilil svoji državi.

Preberi več ... | Arhiv

Saparmurat Atajevič Nijazov (1940-2006) je bil dosmrtni predsednik Turkmenistana.

Njegov uradni naziv je bil »Njegovo veličanstvo Saparmurat Nijazov Türkmenbaşy, Predsednik Turkmenistana in vodja kabineta ministrov«. Naziv Türkmenbaşy oz. turkmenbaši je pomenil Vodja vseh Turkmenov se je nanašal na njegov položaj ustanovitelja in predsednika Zveze Turkmenov po svetu.

Nijazov se je rodil leta 1940 v Ašhabadu v takratni Turkmenski sovjetski socialistični republiki. Že kot majhen otrok je osirotel, njegov oče je umrl kot vojak v 2. svetovni vojni, ostala družina pa je umrla v velikem potresu, ki je leta 1948 Ašhabad zravnal z zemljo.

Leta 1962 je Nijazov vstopil v Komunistično partijo Sovjetske zveze, kjer je hitro napredoval. Leta 1985 je postal voditelj Komunistične partije turkmenske SSR, ki je danes znana kot Demokratična stranka Turkmenistana. Pod Nijazovom je bila turkmenska komunistična partija ena od najbolj pravovernih in nereformiranih strankarskih organizacij v Sovjetski zvezi. 13. januarja 1990 je Nijazov postal predsednik Vrhovnega sovjeta, najvišjega zakonodajnega telesa v državi.

Nijazov je leta 1991 podprl upor proti Gorbačovu, ko pa je ta propadel, se je zavzel za ločitev Turkmenistana od umirajoče Sovjetske zveze. 27. oktobra 1991 je Vrhovni sovjet razglasil neodvisnost Turkmenistana in na ljudskem glasovanju kot edinega kandidata za prvega predsednika države izvolil Nijazova. Tuji mediji so ga kritizirali kot enega od najbolj avtoritarnih diktatorjev na svetu. Slovel je po ekscentričnih domislicah, ki jih je vsilil svoji državi.

Preberi več ... | Arhiv

Zappa 16011977 01 300.jpg

Frank Zappa (1940-1993) je bil ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser.

Zappa se je v svoji več kot 30-letni karieri dokazal kot ploden in izstopajoč glasbenik, skladatelj in vodja banda. Njegov opus zajema veliko glasbenih zvrsti, saj je igral in pisal glasbo za rock bande, jazzovske zasedbe, sintetizatorje, simfonične orkestre ter ustvarjal konkretno glasbo. Poleg tega je ustvarjal še kratke filme, glasbene videe in naslovnice za albume.

Zappa je sam produciral skoraj vse izmed svojih šestdesetih albumov, ki jih je izdal skupaj z Mothers of Invention ali kot solo glasbenik. Večkrat je bil nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti so ga leta 1995 dodali v Rock and Roll Hall of Fame ter mu čez dve leti podelili grammyja za življenjsko delo. Leta 2005 ga je revija Rolling Stone uvrstila na 71. mesto na lestvici stotih najboljših glasbenikov vseh časov.

Preberi več ... | Arhiv

Zappa 16011977 01 300.jpg

Frank Zappa (1940-1993) je bil ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser.

Zappa se je v svoji več kot 30-letni karieri dokazal kot ploden in izstopajoč glasbenik, skladatelj in vodja banda. Njegov opus zajema veliko glasbenih zvrsti, saj je igral in pisal glasbo za rock bande, jazzovske zasedbe, sintetizatorje, simfonične orkestre ter ustvarjal konkretno glasbo. Poleg tega je ustvarjal še kratke filme, glasbene videe in naslovnice za albume.

Zappa je sam produciral skoraj vse izmed svojih šestdesetih albumov, ki jih je izdal skupaj z Mothers of Invention ali kot solo glasbenik. Večkrat je bil nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti so ga leta 1995 dodali v Rock and Roll Hall of Fame ter mu čez dve leti podelili grammyja za življenjsko delo. Leta 2005 ga je revija Rolling Stone uvrstila na 71. mesto na lestvici stotih najboljših glasbenikov vseh časov.

Preberi več ... | Arhiv

Zappa 16011977 01 300.jpg

Frank Zappa (1940-1993) je bil ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser.

Zappa se je v svoji več kot 30-letni karieri dokazal kot ploden in izstopajoč glasbenik, skladatelj in vodja banda. Njegov opus zajema veliko glasbenih zvrsti, saj je igral in pisal glasbo za rock bande, jazzovske zasedbe, sintetizatorje, simfonične orkestre ter ustvarjal konkretno glasbo. Poleg tega je ustvarjal še kratke filme, glasbene videe in naslovnice za albume.

Zappa je sam produciral skoraj vse izmed svojih šestdesetih albumov, ki jih je izdal skupaj z Mothers of Invention ali kot solo glasbenik. Večkrat je bil nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti so ga leta 1995 dodali v Rock and Roll Hall of Fame ter mu čez dve leti podelili grammyja za življenjsko delo. Leta 2005 ga je revija Rolling Stone uvrstila na 71. mesto na lestvici stotih najboljših glasbenikov vseh časov.

Nedavno predstavljeni: Velika nagrada San Marina 1994 · Mezoameriški koledar dolgega štetja · Saparmurat Nijazov
Preberi več ... | Arhiv

Zappa 16011977 01 300.jpg

Frank Zappa (1940-1993) je bil ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser.

Zappa se je v svoji več kot 30-letni karieri dokazal kot ploden in izstopajoč glasbenik, skladatelj in vodja banda. Njegov opus zajema veliko glasbenih zvrsti, saj je igral in pisal glasbo za rock bande, jazzovske zasedbe, sintetizatorje, simfonične orkestre ter ustvarjal konkretno glasbo. Poleg tega je ustvarjal še kratke filme, glasbene videe in naslovnice za albume.

Zappa je sam produciral skoraj vse izmed svojih šestdesetih albumov, ki jih je izdal skupaj z Mothers of Invention ali kot solo glasbenik. Večkrat je bil nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti so ga leta 1995 dodali v Rock and Roll Hall of Fame ter mu čez dve leti podelili grammyja za življenjsko delo. Leta 2005 ga je revija Rolling Stone uvrstila na 71. mesto na lestvici stotih najboljših glasbenikov vseh časov.

Nedavno predstavljeni: Velika nagrada San Marina 1994 · Mezoameriški koledar dolgega štetja · Saparmurat Nijazov
Preberi več ... | Arhiv

Predloga:Izbrano/41. teden 2007


Detajl slike Obleganje Sevastopola

Krimska vojna je sredi devetnajstega stoletja potekala med ruskim cesarstvom ter Združenim kraljestvom, Francijo, Turčijo in Kraljevino Sardinijo.

Carska Rusija se je od propada bizantinskega cesarstva razglašala za njegovo naslednico in s tem varuhinjo vzhodne cerkve. Ruski vladarji so želeli prevzeti nadzor nad Bosporjem in Dardanelami in tako nadzirati Sredozemlje. Interesi evropskih velesil, ki so želele pridobiti nadzor nad pomembnima ožinama so pripeljali do vojne. Turki so v Veliki Britaniji in Franciji našli odločne zaveznike, Ruska vlada se je obrnila na Avstrijo in Prusijo, s katerima je še pred kratkim tvorila Sveto alianso, vendar si nista želeli vstopa v vojno, saj sta se zavedali, da lahko z vojno več izgubita kot pridobita.

21. maja 1853 je Rusija enostransko prekinila vse diplomatske odnose s Turčijo. V začetku julija istega leta pa s svojo vojsko brez uradne vojne napovedi krenila na bojni pohod. Rusija je rez težav premagovala Turško vojsko in mornarico, tudi po množični mobilizaciji Turških vojakov, vse dokler se so se septembra 1854 britansko-francosko-turške enote izkrcale na krimskem polotoku.

Rusija je vojno izgubila in zaprosila Avstrijo, naj posreduje v mirovnih pogajanjih. Avstrija je sprejela ponujeno posredništvo in stopila v stik z zavezniki. Mir je bil sklenjen marca 1856 v Parizu. Z njim se je Rusija javno odrekla vlogi zaščitnice kristjanov v turškem imperiju. Potrdili so polno turško suverenost nad Bosporjem, Rusija pa ji je vrnila Kars. Zavezniki so Rusiji vrnili polotok Krim. Izgube v krimski vojni so bile neverjetno velike. Mrtvih, ranjenih in obolelih je bilo okoli 134 tisoč ruskih vojakov, okoli devetdeset tisoč francoskih, petintrideset tisoč turških, sedemnajst tisoč petsto britanskih ter okoli dva tisoč sardinskih.

Preberite več ... | Več izbranih člankov ...


Hokejska tekma

Hokej na ledu je moštveni zimski šport. Na drsališču igrata dve moštvi s po šestimi igralci. Igra se 3x20 minut. Zmaga moštvo, ki večkrat zabije plošček skozi vrata.

Hokej naj bi se razvil iz igre bandy, ki se je prvič pojavila v Angliji v 19. stoletju, ta pa iz igre ki so jo igrali severnoameriški indijanci. Na razvoj hokeja je vplivalo še nekaj drugih različic iger na ledu.

Po pravilih hokeja na ledu je bila prva tekma odigrana že 3. marca 1874, z leseno ploščico, leta 1908 pa so v Parizu ustanovili Mednarodno zvezo za hokej na ledu - IIHF. Leta 1910 je bilo prvo prvenstvo Evrope v Švici, kjer je zmagala Anglija, leta 1924 je bilo v Chamonixu, v okviru zimskih olimpijskih iger, tudi prvo uradno svetovno prvenstvo, kjer je zmagala Kanada.

Tekma se začne ob vnaprej določenem času z začetnim metom v krogu na sredini drsališča. Začetni met začne tudi vsako tretjino. Moštvi začneta tekmo z branjenjem vrat bliže svoji klopi za igralce, po vsaki tretjini ali podaljšku pa zamenjata strani. Med premori je potrebno očistiti drsališče.

Moštvo, ki v treh dvajsetminutnih tretjinah igre doseže večje število zadetkov, zmaga in si pridobi dve točki. Če je ob koncu število doseženih zadetkov enako, se tekma razglasi za neodločeno, vsaka ekipa pa dobi eno točko, oziroma se po rednem delu srečanja, igra podaljšek. Tekma se podaljša za deset minut, če pa ena od ekip zadene, je tekma v istem trenutku zaključena. Če v podaljšku nobeno moštvo ne doseže zadetka, se izvajajo kazenski streli.

Preberite več ... | Arhiv


Gozdni polž

Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa. Večina ima spiralno v stran zavito lupino (hišica), v kateri je drobovnjak in vpotegljivo nogo, na začetku katere je glava.

So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev. Po številu vrst in raznolikosti jih med vsemi razredi živali prekašajo samo žuželke. Nekatere vrste so zelo majhne, druge pa lahko zrastejo do 1 metra.

Polži so občutljivi na izsuševanje, zato so aktivni samo v vlažnem okolju. Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. V neugodnih vremenskih razmerah se umaknejo v globlje plasti tal, pod kamne, trhel les. Nekatere vrste se v sušnem obdobju zaližejo - zaprejo ustje hišice z zaklepom in se prilepijo na podlago s posušeno sluzjo. Tako zavarovani polži dobro prenašajo nizke temperature in daljša sušna obdobja, zelo občutljivi pa so na višje temperature. Večina jih pri temperaturah od 50-60 ˚C zelo hitro pogine.

Preberite več ... | Arhiv


Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje LR Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Kitajska je razvila prvo od visokih kultur na svetu, saj se je že v 3. tisočletju pr. n. št. širilo znanje o obdelovanju polj in takrat so nastale številne poljedelsko usmerjene province, kot so Kansu, Šensi, Šansi, in Honan. Rodovitna zemlja je nudila možnost za hiter razvoj poljedelstva in s tem države. Vse znanje je prišlo iz Bližnjega vzhoda.

V prazgodovinsko obdobje Kitajske prištevamo ves čas ki se je odvil do leta 1500 pr. n. št. V tem času so se zvrstile tri kulture, nekaj časa pa je vladala dinastija X'ia. V Bronasti dobi so nastopile dinastije Šang, Čou in Č'in. Po bakreni dobi pa dinastija Hanov, odobje treh držav, zakonite in nezakonitih dinastij, dinsastij Sui, Tang, obdobje petih dinastij in desetih kraljestev, Sung, Yuan, Ming in dinastija Čing. Kmalu po začetku 20. stoletja je nastopil konec cesarske ureditve kitajske. Med letoma 1912-1949 je Kitajska postala republika (danes deluje na otoku Tajvan), po 2. svetovni vojni pa je oblast prevzela partija, država pa se je preimenovala v Ljudsko republiko Kitajsko (1949-danes).

Preberite več ... | Arhiv


Dalí, 29. novembra 1939

Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.

Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, krščen kot Salvador Felip Jacint Dalí Domènech, bolj poznan pod imenom Salvador Dalí, je bil španski (katalonski) umetnik in eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Bil je izurjen risar, najbolj znan po udarnih, bizarnih in čudovitih nadrealistične usmeritve. Njegove slikarske sposobnosti pogosto pripisujejo vplivu renesančnih mojstrov. Njegovo najbolj znano delo, Vztrajnost spomina, je bilo dokončano leta 1931. Salvadorjev umetniški repertoar vključuje prav tako film, kiparstvo in fotografijo. Sodeloval je tudi z Waltom Disneyjem pri risanki Destino, ki jo je nagradila tudi Akademija, bila pa je realizirana šele posmrtno leta 2003. Rojen v Kataloniji, v Španiji, je vztrajal, da ima arabske korenine in trdil, da so bili njegovi predniki Mavri, ki so naselili Španijo v letu 711 in da ima od tukaj svoje značilnosti: »moja ljubezen do vsega, kar je privlačno in ekscesno, moja strast po razkošju in moja ljubezen do orientalskih oblek.« Gibson je odkril, da naj bi bil priimek »Dalí« (in številne njegove izpeljanke), zelo pogost priimek v nekaterih arabskih državah, kot so npr. Maroko, Tunizija, Alžirija ali Egipt.

Preberite več ... | Arhiv


Dalí, 29. novembra 1939

Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.

Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, krščen kot Salvador Felip Jacint Dalí Domènech, bolj poznan pod imenom Salvador Dalí, je bil španski (katalonski) umetnik in eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Bil je izurjen risar, najbolj znan po udarnih, bizarnih in čudovitih nadrealistične usmeritve. Njegove slikarske sposobnosti pogosto pripisujejo vplivu renesančnih mojstrov. Njegovo najbolj znano delo, Vztrajnost spomina, je bilo dokončano leta 1931. Salvadorjev umetniški repertoar vključuje prav tako film, kiparstvo in fotografijo. Sodeloval je tudi z Waltom Disneyjem pri risanki Destino, ki jo je nagradila tudi Akademija, bila pa je realizirana šele posmrtno leta 2003. Rojen v Kataloniji, v Španiji, je vztrajal, da ima arabske korenine in trdil, da so bili njegovi predniki Mavri, ki so naselili Španijo v letu 711 in da ima od tukaj svoje značilnosti: »moja ljubezen do vsega, kar je privlačno in ekscesno, moja strast po razkošju in moja ljubezen do orientalskih oblek.« Gibson je odkril, da naj bi bil priimek »Dalí« (in številne njegove izpeljanke), zelo pogost priimek v nekaterih arabskih državah, kot so npr. Maroko, Tunizija, Alžirija ali Egipt.

Preberite več ... | Arhiv


Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij

Korenine Formule 1 segajo v evropske dirke za Veliko nagrado, ki so se začele že v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja. Ampak prava zgodovina Formule 1 se je začela leta 1946 s standardizacijo pravil s strani Fédération Internationale de l'Automobile (FIE). Tekmovanje za naslov svetovnega prvaka pa je sledilo v sezoni 1950. Zgodovina Formule 1 je tesno povezana z zgodovino sprememb tehničnih pravil v Formuli 1 (glej pravila Formule 1 za povzetek sprememb tehničnih pravil). Čeprav je bil naslov svetovnega prvaka vedno v ospredju tekmovanja, so se mnogo let prirejale tudi dirke, ki niso štele za naslov. Zaradi povečevanja stroškov tekmovanja, se je zadnja taka dirka, Race of Champions, odvijala v sezoni 1983. Nacionalna prvenstva so se prirejala v Južnoafriški republiki, Južnoafriška Formula 1, in Veliki Britaniji, Britanska Formula 1, v 60-ih in 70-ih.

Preberite več ... | Arhiv


Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij

Korenine Formule 1 segajo v evropske dirke za Veliko nagrado, ki so se začele že v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja. Ampak prava zgodovina Formule 1 se je začela leta 1946 s standardizacijo pravil s strani Fédération Internationale de l'Automobile (FIE). Tekmovanje za naslov svetovnega prvaka pa je sledilo v sezoni 1950. Zgodovina Formule 1 je tesno povezana z zgodovino sprememb tehničnih pravil v Formuli 1 (glej pravila Formule 1 za povzetek sprememb tehničnih pravil). Čeprav je bil naslov svetovnega prvaka vedno v ospredju tekmovanja, so se mnogo let prirejale tudi dirke, ki niso štele za naslov. Zaradi povečevanja stroškov tekmovanja, se je zadnja taka dirka, Race of Champions, odvijala v sezoni 1983. Nacionalna prvenstva so se prirejala v Južnoafriški republiki, Južnoafriška Formula 1, in Veliki Britaniji, Britanska Formula 1, v 60-ih in 70-ih.

Preberite več ... | Arhiv


Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij

Korenine Formule 1 segajo v evropske dirke za Veliko nagrado, ki so se začele že v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja. Ampak prava zgodovina Formule 1 se je začela leta 1946 s standardizacijo pravil s strani Fédération Internationale de l'Automobile (FIE). Tekmovanje za naslov svetovnega prvaka pa je sledilo v sezoni 1950. Zgodovina Formule 1 je tesno povezana z zgodovino sprememb tehničnih pravil v Formuli 1 (glej pravila Formule 1 za povzetek sprememb tehničnih pravil). Čeprav je bil naslov svetovnega prvaka vedno v ospredju tekmovanja, so se mnogo let prirejale tudi dirke, ki niso štele za naslov. Zaradi povečevanja stroškov tekmovanja, se je zadnja taka dirka, Race of Champions, odvijala v sezoni 1983. Nacionalna prvenstva so se prirejala v Južnoafriški republiki, Južnoafriška Formula 1, in Veliki Britaniji, Britanska Formula 1, v 60-ih in 70-ih.

Preberite več ... | Arhiv


Messerschmitt Bf 109 leta 2005

Messerschmitt Bf 109 je bilo nemško lovsko letalo med drugo svetovno vojno. Zasnoval ga je Willy Messerschmitt v zgodnjih 30. letih 20. stoletja. To je bilo eno prvih pravih modernih lovskih letal, saj je imelo popolnoma kovinsko monokonkavno zgradbo, zaprto pilotsko kabino in uvlačljiva kolesa.

Bf 109 je bilo standardno lovsko letalo Luftwaffe med drugo svetovno vojno, kljub temu da ga je od leta 1942 vse bolj zamenjeval Focke-Wulf Fw 190; med celotno vojno so piloti s tem letalom dosegli več zračnih zmag kot s katerim koli drugim letalom.

Poleg klasične lovske vloge je Bf 109 opravljal tudi nalogo letala za zračno prevlado, spremljevalnega lovca, lovca prestreznika, jurišnika in izvidniškega letala. Bf 109 je lovsko letalo, ki so ga v vsej zgodovini letalstva izdelali v največjem številu. Skupaj je bilo namreč izdelanih več kot 31.000 primerkov različnih različic. Letalo ni bilo popolno: prve različice so imele zelo omejen doseg (640 km), dokler niso sredi leta 1940 izdelali različice E-7; poleg tega pa je bilo včasih Bf 109 zelo težko upravljati zaradi zasnove podvozja.

Preberite več ... | Arhiv


Predloga:Izbrano/52. teden 2007