Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2010

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Arhivi po letih


Orodja za izbrane članke:

Arhiv[uredi | uredi kodo]

Paul Alan Hunter, angleški igralec snookerja, * 14. oktober 1978, Leeds, Yorkshire, Anglija, † 9. oktober 2006, Huddersfield, Zahodni Yorkshire, Anglija.

Hunter se je leta 1998 prebil v ospredje iz popolne anonimnosti, potem ko je pri 19 letih osvojil svoj prvi turnir jakostne lestvice, Welsh Open. Ta turnir je leta 2002 osvojil znova, istega leta je zmagal še na British Openu. V svoji karieri je osvojil kar tri nejakostne povabilne turnirje Masters – leta 2001, 2002 in 2004. Prepoznaven je bil po svojem videzu, zaradi glamuroznega izgleda je bil njegov vzdevek Beckham of the Baize (Beckham snookerja), predvsem zaradi njegove podobnosti z Davidom Beckhamom. Bil je zelo priljubljen, tako pri množicah kot pri medijih. Leta 2006 je umrl za rakom, star komaj 27 let.

Preberite več ... | Arhiv


Ruski kaganat (na sliki Evropa v zgodnjem 9. stoletju), imenovan tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija, je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju. Kaganat, ki je bil predhodnik Rurikove države in Kijevske Rusije, je bil država ali skupek mestnih držav, ki so jo na ozemlju današnje severne Rusije ustanovili Rosi ali Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj SkandinavcevVarjagov. Prebivalci so bili mešanica baltskih, slovanskih, ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Njeno ozemlje je bilo središče delovanja Varjagov, pustolovcev iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.

Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård (Novgorod), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji so nosili staroturški vladarski naslov kagan. V Ruskem kaganatu se je začel oblikovati ruski narod. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih se je razvila sodobna Rusija.

Preberite več ... | Arhiv


Ruski kaganat (na sliki Evropa v zgodnjem 9. stoletju), imenovan tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija, je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju. Kaganat, ki je bil predhodnik Rurikove države in Kijevske Rusije, je bil država ali skupek mestnih držav, ki so jo na ozemlju današnje severne Rusije ustanovili Rosi ali Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj SkandinavcevVarjagov. Prebivalci so bili mešanica baltskih, slovanskih, ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Njeno ozemlje je bilo središče delovanja Varjagov, pustolovcev iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.

Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård (Novgorod), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji so nosili staroturški vladarski naslov kagan. V Ruskem kaganatu se je začel oblikovati ruski narod. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih se je razvila sodobna Rusija.

Preberite več ... | Arhiv




Teratogénost (iz grške besede starogrško τέρᾰς, téras oz. starogrško τέρᾰτος, tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku. Pojem se uporablja tudi za nepravilnosti v razvoju živali in rastlin.

Človeški zarodki in plodi so občutljivi na delovanje teratogenih dejavnikov zlasti med 3. in 8. tednom po oploditvi. V glavnem delimo teratogene dejavnike na genetske dejavnike ter dejavnike iz okolja, ki so lahko kemične snovi, virusi in ionizirajoča sevanja. Teratogeni obeh skupin lahko delujejo vsak zase ali pa v medsebojni interakciji.

Preberite več ... | Arhiv


Igralec si pri udarcu pomaga s križastim podstavkom.
Igralec si pri udarcu pomaga s križastim podstavkom.

Snooker je biljardni šport, ki se igra na široki mizi iz debelega sukna zelene barve s po štirimi luknjami v vsakem kotu in po dvema luknjama na sredini obeh daljših stranic pravokotne mize. Miza je velika 12 čevljev × 6 čevljev (3,6 m × 1,8 m). Bistvo igre je v zadevanju krogel s palico za snooker. Krogle se delijo glede na njihovo točkovno vrednost: bela (0 točk), rdeča (1 točka), rumena (2 točk), zelena (3 točk), rjava (4 točk), modra (5 točk), rožnata (6 točk) in črna (7 točk). Igralci z belo kroglo zadevajo druge krogle in jih skušajo pospraviti v katerega od 6 žepov mize za snooker. Igralec zmaga tako, da zadene več točk od nasprotnika. Cilj igre je z belo zadeti izmenično rdečo in katero od barvnih krogel ter nadaljevati tako zaporedje.

Snooker je eden najpomembnejših športov na Britanskem otočju. Zelo je razširjen tudi v nekdanjih britanskih kolonijah, še posebej na Kitajskem in v Hong Kongu, od koder se v zadnjem času na svetovno prizorišče prebija vse več mladih igralcev.

Preberite več ... | Arhiv


Leonhard Paul Euler (1707-1783) je bil švicarski matematik, fizik in astronom. Euler je objavil kar približno 530 (po nekaterih virih skoraj 900) knjig, razprav in člankov. Njegova izbrana dela obsegajo od 60 do 80 zvezkov v četverkah. Velja za enega najpomembnejših matematikov 18. stoletja kot tudi vseh časov. Njegova odkritja sežejo na različna področja matematike, na primer v infinitezimalni račun, teorijo števil in teorijo grafov. Poleg tega je uvedel veliko sodobnih matematičnih pojmov in oznak, še posebej v matematični analizi, na primer pojem funkcije. Zelo pomembna so tudi njegova dela iz mehanike, dinamike tekočin, optike in astronomije.

Preberite več ... | Arhiv


Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih. V glavnem so odgovorne za barvo kože in oči v hladnokrvnih (poikilotermnih) organizmih, nastanejo pa iz celic nevralnega grebena med razvojem. Razvite kromatofore delimo glede na barvo oziroma barvni odtenek, ki je vidna pod belo svetlobo, in sicer na ksantofore (rumene), eritrofore (rdeče), iridofore (odsev svetlobe/iridescenca), levkofore (bele), melanofore (črne/rjave) in cianofore (modre). Termin se lahko nanaša tudi na obarvane, z membrano obdane vezikle v nekaterih fotosintetskih bakterijah, imenovanih klorosomi, ter na obarvane plastide v rastlinah, tj. na kloroplaste in kromoplaste, in vakuole, v katerih so shranjeni antocianini, ki dajejo cvetovom rdečo, modro in vijolično barvo.

Preberite več ... | Arhiv


Jerome David Salinger ali krajše J. D. Salinger (1919-2010) je bil ameriški pisatelj.

Salinger je najbolj poznan po svojem romanu Varuh v rži iz leta 1951, kot tudi po svoji samotarski naravi. Odraščal je na Manhattanu in že v času srednje šole začel pisati kratke zgodbe. Leta 1948 je v literarni reviji The New Yorker izdal zgodbo Odličen dan za ribe bananarice, ki so jo kritiki dobro sprejeli, v isti reviji pa je kasneje objavil tudi precejšen del svojih literarnih stvaritev. Leta 1951 je izšel njegov roman Varuh v rži, ki je nemudoma postal velika uspešnica. Njegov prikaz mladostniške odtujitve in izgube nedolžnosti protagonista Holdena Caulfielda je močno vplivala predvsem na mlade bralce. Roman je še danes široko bran in kontroverzen, vsako leto prodajo okoli 250.000 izvodov. Uspeh Varuha v rži je vodil do medijske pozornosti in negativnih kritik: Salinger je postal samotarski in je nova dela objavljal manj pogosto. Njegovo zadnje objavljeno delo je bila novela Hapworth 16, 1924.

Zatem se je Salinger stalno spopadal z neželeno medijsko pozornostjo, med drugim je v 80. letih vložil tožbo proti svojemu biografu Ianu Hamiltonu. Junija 2009 je napolnil naslovne vrstice časopisov po vsem svetu, potem ko je vložil tožbo proti še enemu avtorju zavoljo neupoštevanja avtorskih pravic.

Preberite več ... | Arhiv


Zastava Izraela
Zastava Izraela

Izrael (uradno Država Izrael) je visoko razvita bližnjevzhodna država. Leži na jugozahodnem delu Azije ob jugovzhodnem robu Sredozemskega morja. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu pa na Egipt. Na vzhodu meji na Zahodni breg, na jugozahodu pa na avtonomno območje Gazo. Po velikosti sicer manjša država je geografsko raznolika in šteje približno 7,2 milijona prebivalcev, od česar 5,62 milijona tvorijo Judje. Izrael je tako edina številčno večinska judovska država na svetu. V Izraelu živijo tudi arabski Muslimani, Kristjani, Druzi, Beduini in številne druge verske in etnične manjšine, večina katerih se etnično uvršča med arabsko skupnost. Jeruzalem je glavno in največje mesto.

Izrael predstavlja versko in geografsko središče Hebrejcev in judovstva že iz biblijskih časov. Sodobna država Izrael temelji na odločitvi Organizacije združenih narodov iz leta 1947 o delitvi območja na dve državi: judovsko in arabsko. Delitev so sprejeli judovski voditelji, zavrnili pa arabski. Po razglasitvi neodvisnosti 14. maja 1948 so Izrael združeno napadle arabske države, od takrat pa je sledilo več vojn. Nekatere državne meje ostajajo nedoločene oz. niso dvostransko priznane. Po dosegu mirovnega dogovora z Egiptom in Jordanijo, mirovni procesi s Palestinci ostajajo neuspešni.

Izrael je razvita država z močno parlamentarno demokracijo in parlamentarnim sistemom. Vodja parlamenta je premier, Kneset pa predstavlja najvišje zakonodajno telo. Državno gospodarstvo je, ocenjujoč po BDP-ju, 40. največje na svetu.

Preberite več ... | Arhiv


Louis Welden Hawkins: Predmeti na zlatem ozadju
Louis Welden Hawkins: Predmeti na zlatem ozadju

Art Nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med leti 1890 in 1914, na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti. Francoski izraz »art nouveau« ima v drugih jezikih različna imena. Nemci mu pravijo "Jugendstil" (»slog mladih«), Angleži »modern style«, Italijani »liberty«, Nizozemci »nieuwe kunst«, Španci »modernismo«, Švicarji »style sapin«, Poljaki »Młoda Polska«, Rusi »moderna«, Avstrijci pa so ohranili ime predhodnega obdobja »Sezessionstil«. Ime Art Nouveau se je prvič pojavilo v tisku leta 1884 v zvezi z belgijsko skupino umetnikov Societe des Vingts (ali samo Les Vingt, tudi Les XX) .

Preberite več ... | Arhiv


Louis Welden Hawkins: Predmeti na zlatem ozadju
Louis Welden Hawkins: Predmeti na zlatem ozadju

Art Nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med leti 1890 in 1914, na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti. Francoski izraz »art nouveau« ima v drugih jezikih različna imena. Nemci mu pravijo "Jugendstil" (»slog mladih«), Angleži »modern style«, Italijani »liberty«, Nizozemci »nieuwe kunst«, Španci »modernismo«, Švicarji »style sapin«, Poljaki »Młoda Polska«, Rusi »moderna«, Avstrijci pa so ohranili ime predhodnega obdobja »Sezessionstil«. Ime Art Nouveau se je prvič pojavilo v tisku leta 1884 v zvezi z belgijsko skupino umetnikov Societe des Vingts (ali samo Les Vingt, tudi Les XX) .

Preberite več ... | Arhiv


William Sydney Porter (poznan pod svojim psevdonimom O. Henry; 1862-1910) je bil ameriški pisatelj. Porter se je marca 1882 preselil v Teksas, kjer je sprva živel na ranču, kasneje se je ustalil v mestu Austin, v katerem je tudi srečal svojo kasnejšo ženo. Leta 1887 je dobil službo tehničnega risarja, leta 1891 je prejel novo zadolžitev - mesto knjigovodje v austinski banki First National Bank. Zaradi suma poneverbe so ga na banki odpustili in ga leta 1896 tudi obsodili, a je dan pred sojenjem pobegnil v Honduras. Med bivanjem v Hondurasu je skoval izraz »banana republika«.

Ko mu je začela žena umirati, se je predal ameriškim oblastem, ki so mu dovolile, da skrbi za ženo, kar je počel vse do ženine smrti julija 1897. Marca 1898 so ga nato poslali v Kaznilnico Ohio, kjer je začel prvič objavljati pod psevdonimom O. Henry. Po prelomu stoletja je postajal vse uspešnejši in se je vse bolj uveljavljal kot avtor kratke proze. Leta 1907 se je znova poročil, a zakon ni trajal dolgo, saj je ob kopici zdravstvenih težav začel tudi popivati in junija 1910 je umrl za cirozo jeter.

O. Henryjeve kratke zgodbe so slavne zaradi svoje šaljive in igrive vsebine in bistroumnih koncev, ki pomenijo preobrat za celotno zgodbo. Njegovo najslavnejše delo je Darilo treh kraljev, ki je predvsem v angleško govorečih deželah postalo božična klasika. Danes se po njem imenuje O. Henryjeva nagrada, ameriška literarna nagrada za najboljšo kratko zgodbo leta.

Preberite več ... | Arhiv


William Sydney Porter (poznan pod svojim psevdonimom O. Henry; 1862-1910) je bil ameriški pisatelj. Porter se je marca 1882 preselil v Teksas, kjer je sprva živel na ranču, kasneje se je ustalil v mestu Austin, v katerem je tudi srečal svojo kasnejšo ženo. Leta 1887 je dobil službo tehničnega risarja, leta 1891 je prejel novo zadolžitev - mesto knjigovodje v austinski banki First National Bank. Zaradi suma poneverbe so ga na banki odpustili in ga leta 1896 tudi obsodili, a je dan pred sojenjem pobegnil v Honduras. Med bivanjem v Hondurasu je skoval izraz »banana republika«.

Ko mu je začela žena umirati, se je predal ameriškim oblastem, ki so mu dovolile, da skrbi za ženo, kar je počel vse do ženine smrti julija 1897. Marca 1898 so ga nato poslali v Kaznilnico Ohio, kjer je začel prvič objavljati pod psevdonimom O. Henry. Po prelomu stoletja je postajal vse uspešnejši in se je vse bolj uveljavljal kot avtor kratke proze. Leta 1907 se je znova poročil, a zakon ni trajal dolgo, saj je ob kopici zdravstvenih težav začel tudi popivati in junija 1910 je umrl za cirozo jeter.

O. Henryjeve kratke zgodbe so slavne zaradi svoje šaljive in igrive vsebine in bistroumnih koncev, ki pomenijo preobrat za celotno zgodbo. Njegovo najslavnejše delo je Darilo treh kraljev, ki je predvsem v angleško govorečih deželah postalo božična klasika. Danes se po njem imenuje O. Henryjeva nagrada, ameriška literarna nagrada za najboljšo kratko zgodbo leta.

Preberite več ... | Arhiv


New Orleans, Louisiana, po hurikanu Katrina (2005)
New Orleans, Louisiana, po hurikanu Katrina (2005)

Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. To je običajno naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Do poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega odtoka na kraških poljih, zaradi zajezitev povzročenih s snežnim ali zemeljskim plazom, zaradi delovanja hudournikov, zaradi naravnega posedanja tal ali posedanja povzročenega z gospodarsko dejavnostjo (rudarstvo), dviga gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime.

Ločiti moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo 10 do 20 let in katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let. Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Po drugi strani so pogostejše in manjše poplave lahko tudi koristne v gospodarskem smislu (npr. večja rodovitnost tal) in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju določenih ekosistemov, oleg tega pa so bile redne poplave včasih ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij, kot je Stari Egipt.

V hidrologiji sta pojma poplava in povódenj ločena. Poplava je pogostejši in periodičen pojav, medtem ko je povodenj ujma, ki se dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice.

Preberite več ... | Arhiv


New Orleans, Louisiana, po hurikanu Katrina (2005)
New Orleans, Louisiana, po hurikanu Katrina (2005)

Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. To je običajno naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Do poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega odtoka na kraških poljih, zaradi zajezitev povzročenih s snežnim ali zemeljskim plazom, zaradi delovanja hudournikov, zaradi naravnega posedanja tal ali posedanja povzročenega z gospodarsko dejavnostjo (rudarstvo), dviga gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime.

Ločiti moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo 10 do 20 let in katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let. Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Po drugi strani so pogostejše in manjše poplave lahko tudi koristne v gospodarskem smislu (npr. večja rodovitnost tal) in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju določenih ekosistemov, oleg tega pa so bile redne poplave včasih ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij, kot je Stari Egipt.

V hidrologiji sta pojma poplava in povódenj ločena. Poplava je pogostejši in periodičen pojav, medtem ko je povodenj ujma, ki se dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice.

Preberite več ... | Arhiv


Sherlock Holmes je akcijski detektivski film iz leta 2009, naslovljen po detektivskem liku Sherlocka Holmesa, ki ga je ustvaril pisatelj Arthur Conan Doyle. Film je režiral Guy Ritchie, producentsko vlogo so prevzeli Joel Silver, Lionel Wigram, Susan Downey in Dan Lin. Scenarij sta na podlagi zgodbe Lionela Wigrama in Michaela Roberta Johnsona ustvarila Anthony Peckham in Simon Kinberg. V glavnih vlogah sta nastopila Robert Downey Jr. in Jude Law, ki sta upodobila Sherlocka Holmesa in Johna Watsona, v tem vrstnem redu.

Holmes raziskuje serijo umorov, ki jih na zunaj povezujejo okultni obredi. Skrivnostni negativec je Lord Blackwood. Zgodba doživi vrhunec, ko se Holmes in Blackwood soočita iz oči v oči na vrhu Tower Bridga, ki je bil tedaj še v fazi izgradnje.

Preberite več ... | Arhiv


Sherlock Holmes je akcijski detektivski film iz leta 2009, naslovljen po detektivskem liku Sherlocka Holmesa, ki ga je ustvaril pisatelj Arthur Conan Doyle. Film je režiral Guy Ritchie, producentsko vlogo so prevzeli Joel Silver, Lionel Wigram, Susan Downey in Dan Lin. Scenarij sta na podlagi zgodbe Lionela Wigrama in Michaela Roberta Johnsona ustvarila Anthony Peckham in Simon Kinberg. V glavnih vlogah sta nastopila Robert Downey Jr. in Jude Law, ki sta upodobila Sherlocka Holmesa in Johna Watsona, v tem vrstnem redu.

Holmes raziskuje serijo umorov, ki jih na zunaj povezujejo okultni obredi. Skrivnostni negativec je Lord Blackwood. Zgodba doživi vrhunec, ko se Holmes in Blackwood soočita iz oči v oči na vrhu Tower Bridga, ki je bil tedaj še v fazi izgradnje.

Preberite več ... | Arhiv


Sherlock Holmes je akcijski detektivski film iz leta 2009, naslovljen po detektivskem liku Sherlocka Holmesa, ki ga je ustvaril pisatelj Arthur Conan Doyle. Film je režiral Guy Ritchie, producentsko vlogo so prevzeli Joel Silver, Lionel Wigram, Susan Downey in Dan Lin. Scenarij sta na podlagi zgodbe Lionela Wigrama in Michaela Roberta Johnsona ustvarila Anthony Peckham in Simon Kinberg. V glavnih vlogah sta nastopila Robert Downey Jr. in Jude Law, ki sta upodobila Sherlocka Holmesa in Johna Watsona, v tem vrstnem redu.

Holmes raziskuje serijo umorov, ki jih na zunaj povezujejo okultni obredi. Skrivnostni negativec je Lord Blackwood. Zgodba doživi vrhunec, ko se Holmes in Blackwood soočita iz oči v oči na vrhu Tower Bridga, ki je bil tedaj še v fazi izgradnje.

Preberite več ... | Arhiv


Kranjska sivka nabira pelod
Kranjska sivka nabira pelod

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) so razred členonožcev (Arthropoda). So nevretenčarji, ki imajo okončine in telo sestavljeno iz členov. Značilnost žuželk je združevanje členov v tri jasno določene telesne regije - glavo, oprsje in zadek. Oprsje je sestavljeno iz treh delov, iz vsakega od njih izrašča po en par nog. Praviloma jih imajo torej šest. Poleg tega imajo skoraj vse žuželke na oprsju tudi krila in so edini nevretenčarji, ki lahko letijo. Primitivni členonožci, predniki današnjih žuželk, so živeli že pred 600 milijoni let. Ti so bili prve živali, ki so prišle živet na kopno. Žuželke so poselile praktično vse dele sveta, čeprav se jih je le malo prilagodilo na življenje v morju, kjer prevladujejo raki (Crustacea). Poznamo okrog 925.000 vrst, kar je več kot polovica vseh znanih vrst živih bitij, vseh skupaj pa naj bi jih po novejših ocenah bilo med 6 in 10 milijoni.

So večinoma drobne živali. Njihovo velikost omejujejo oporne strukture (zunanji skelet), ki postajajo z večanjem telesa nesorazmerno težje, in neučinkovito krvožilje, ki pri večanju ni več sposobno zagotoviti dovoljšnega pritiska za dostavo hranilnih snovi do vseh celic v telesu. Najtežje znane žuželke so kobilice iz rodu Deinacrida z Nove Zelandije, ki tehtajo do 70 g, rekorder v dolžini pa je posnemalec vrste Phobaeticus chani s 357 mm telesne dolžine, ki z iztegnjenimi nogami meri preko pol metra. Najmanjša znana žuželka je osica vrste Dicopomorpha echmepterygis, ki v dolžino meri 0,139 mm.

Preberite več ... | Arhiv


Kranjska sivka nabira pelod
Kranjska sivka nabira pelod

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) so razred členonožcev (Arthropoda). So nevretenčarji, ki imajo okončine in telo sestavljeno iz členov. Značilnost žuželk je združevanje členov v tri jasno določene telesne regije - glavo, oprsje in zadek. Oprsje je sestavljeno iz treh delov, iz vsakega od njih izrašča po en par nog. Praviloma jih imajo torej šest. Poleg tega imajo skoraj vse žuželke na oprsju tudi krila in so edini nevretenčarji, ki lahko letijo. Primitivni členonožci, predniki današnjih žuželk, so živeli že pred 600 milijoni let. Ti so bili prve živali, ki so prišle živet na kopno. Žuželke so poselile praktično vse dele sveta, čeprav se jih je le malo prilagodilo na življenje v morju, kjer prevladujejo raki (Crustacea). Poznamo okrog 925.000 vrst, kar je več kot polovica vseh znanih vrst živih bitij, vseh skupaj pa naj bi jih po novejših ocenah bilo med 6 in 10 milijoni.

So večinoma drobne živali. Njihovo velikost omejujejo oporne strukture (zunanji skelet), ki postajajo z večanjem telesa nesorazmerno težje, in neučinkovito krvožilje, ki pri večanju ni več sposobno zagotoviti dovoljšnega pritiska za dostavo hranilnih snovi do vseh celic v telesu. Najtežje znane žuželke so kobilice iz rodu Deinacrida z Nove Zelandije, ki tehtajo do 70 g, rekorder v dolžini pa je posnemalec vrste Phobaeticus chani s 357 mm telesne dolžine, ki z iztegnjenimi nogami meri preko pol metra. Najmanjša znana žuželka je osica vrste Dicopomorpha echmepterygis, ki v dolžino meri 0,139 mm.

Preberite več ... | Arhiv


Skrivnost megle (izvirno The Mist, ponekod navedeno tudi kot Stephen King's The Mist - Skrivnost megle Stephena Kinga) je filmska grozljivka iz leta 2007, posneta po noveli z istim imenom izpod peresa Stephena Kinga. Scenarij je napisal Frank Darabont, ki je prevzel tudi režisersko vlogo. Darabont je po Kingovi literarni predlogi predhodno posnel že filma Kaznilnica odrešitve in Zelena milja. Zanimanje za filmsko priredbo Kingove novele Skrivnost megle je sicer Darabont kazal že vse od 80. let. V filmu so v vidnejših vlogah nastopili Thomas Jane, Nathan Gamble, Marcia Gay Harden, Laurie Holden, Toby Jones, Andre Braugher, Frances Sternhagen in Sam Witwer.

Film so pričeli snemati februarja 2007 v Shreveportu, Louisiana. Darabont je predvidel tragičnejši konec od tistega iz Kingovega izvirnika, do te spremembe je Stephen King izkazal naklonjenost. Za namene snemanja so prav tako ustvarili edinstvene kostume za pošasti, da bi se razlikovale od tistih iz preteklih filmov. Film je svojo komercialno premiero v ZDA in v Kanadi doživel 21. novembra 2007. Celokupno gledano se je film v finančnem smislu solidno odrezal in doživel več ali manj pozitivne kritike.

Čeprav gre v osnovi za film o pošastih, je dogajanje osredotočeno na to, česar so običajni ljudje sposobni pod izjemnimi okoliščinami. Film se namreč vrti okoli prebivalcev malega mesta Bridgton, Maine, ki ga zajame nevihta. Po nevihti na območje pade gosta megla in prebivalci se v strahu zatečejo v bližnjo veleblagovnico. Tam se začne boj z nadnaravno meglo in pošastmi, ki iz nje skačejo in napadajo ljudi, sčasoma pa narastejo tudi napetosti med preživelimi.

Preberite več ... | Arhiv


Skrivnost megle (izvirno The Mist, ponekod navedeno tudi kot Stephen King's The Mist - Skrivnost megle Stephena Kinga) je filmska grozljivka iz leta 2007, posneta po noveli z istim imenom izpod peresa Stephena Kinga. Scenarij je napisal Frank Darabont, ki je prevzel tudi režisersko vlogo. Darabont je po Kingovi literarni predlogi predhodno posnel že filma Kaznilnica odrešitve in Zelena milja. Zanimanje za filmsko priredbo Kingove novele Skrivnost megle je sicer Darabont kazal že vse od 80. let. V filmu so v vidnejših vlogah nastopili Thomas Jane, Nathan Gamble, Marcia Gay Harden, Laurie Holden, Toby Jones, Andre Braugher, Frances Sternhagen in Sam Witwer.

Film so pričeli snemati februarja 2007 v Shreveportu, Louisiana. Darabont je predvidel tragičnejši konec od tistega iz Kingovega izvirnika, do te spremembe je Stephen King izkazal naklonjenost. Za namene snemanja so prav tako ustvarili edinstvene kostume za pošasti, da bi se razlikovale od tistih iz preteklih filmov. Film je svojo komercialno premiero v ZDA in v Kanadi doživel 21. novembra 2007. Celokupno gledano se je film v finančnem smislu solidno odrezal in doživel več ali manj pozitivne kritike.

Čeprav gre v osnovi za film o pošastih, je dogajanje osredotočeno na to, česar so običajni ljudje sposobni pod izjemnimi okoliščinami. Film se namreč vrti okoli prebivalcev malega mesta Bridgton, Maine, ki ga zajame nevihta. Po nevihti na območje pade gosta megla in prebivalci se v strahu zatečejo v bližnjo veleblagovnico. Tam se začne boj z nadnaravno meglo in pošastmi, ki iz nje skačejo in napadajo ljudi, sčasoma pa narastejo tudi napetosti med preživelimi.

Preberite več ... | Arhiv


Antociani med drugim dajejo rdečo barvo vrtnici.
Antociani med drugim dajejo rdečo barvo vrtnici.

Antociani ali antokiani so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa. Pripadajo razredu molekul, imenovanih flavonoidi, ki jih celice sintetizirajo preko fenilpropanoidne poti. So derivati antocianidinov, pri čemer je na alkoholno skupino vezan določen sladkor. Antocianom sorodni pigmenti so antoksantini, ki dajejo venčnim listom različne odtenke belo do rumene barve.

Nahajajo se v vseh tkivih oz. organih višjih rastlin, med drugim v listih, steblih, koreninah, cvetovih in sadežih. Glavne funkcije antocianov so privabljanje žuželk za namen opraševanja in privabljanje drugih živalskih vrst za raznašanje semen (zoohorija), odbijanje določenih vrst rastlinojedov ter obramba fotosintetskega sistema in na svetlobo občutljivih obrambnih sestavin v celici pred premočno vidno svetlobo, ultravijoličnim valovanjem ter prostimi radikali.

Antociane najpogosteje dodajajo v hrano kot barvila, imajo pa tudi veliki potencial v medicini, predvsem v zvezi z rakastimi obolenji ter srčnožilnimi boleznimi.

Preberite več ... | Arhiv


Zastava Svobodne države Kongo
Zastava Svobodne države Kongo

Svobodna država Kongo je bila zasebna kolonija, tako rekoč posestvo belgijskega kralja Leopolda II. na območju današnje države DR Kongo. Leta 1876 je bilo na predlog belgijskega kralja Leopolda II. ustanovljeno Mednarodno združenje za Afriko, ki si je zadalo nalogo, da osnuje verigo trgovskih in raziskovalnih postaj, s pomočjo katerih bi nato raziskali Afriko od Atlantskega do Indijskega oceana. Raziskovalcem in trgovcem so pomagale tudi vojaške patrulje, katere so jih varovale in obenem onemogočale kakršno koli trgovanje s sužnji.

Leopold II. je za območje Kongove kotline - belgijske nove kolonije - predlagal, da bi postalo območje proste trgovine, katera bi potekala pod njegovim vodstvom. Ostale evropske velesile so podprle njegov predlog in začelo se je razdeljevanje ozemlja Afrike. Ker je kralj finančno pomagal pri odpravah v Afriko, je leta 1885 dobil v kolonialno posest Svobodno deželo Kongo (danes DR Kongo; prej Zair). Zaradi nečloveškega izživljanja nad črnskim prebivalstvom (ocene med 8-10 milijoni mrtvih), so kolonijo leta 1908 iz rok kralja predali državi in jo preimenovali v Belgijski Kongo.

Preberite več ... | Arhiv


Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije.
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije.

Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit). Pri elektrokemijskih reakcijah pride do prenosa elektronov med elektrodo in elektrolitom oziroma ionsko zvrstjo v raztopini.

Elektrokemijska reakcija je lahko spontana, njen potek pa je mogoče usmerjati tudi s pomočjo zunanje električne napetosti. V prvem primeru imamo opravka z galvanskim členom, v drugem pa z elektrolitsko celico.

Preberite več ... | Arhiv


Duncan Edwards
Duncan Edwards

Duncan Edwards (1936-1958) je bil angleški nogometaš, ki je igral za Manchester United in angleško reprezentanco. Bil je eden od Busbyjevih mladcev, mlade Unitedove ekipe, ki jo je sredi 50. let sestavil trener Matt Busby. Njegovo življenje se je končalo tragično, saj je bil ena od 23 smrtnih žrtev münchenske letalske nesreče. Ob smrti je bil star 21 let.

Pogodbo z Manchester Unitedom je podpisal že kot najstnik. Postal je najmlajši igralec z nastopom v angleškem državnem prvenstvu Football League First Division in najmlajši angleški reprezentant po drugi svetovni vojni. V profesionalni karieri, ki je trajala manj kot pet let, je z Unitedom dvakrat osvojil državno prvenstvo in se enkrat uvrstil v polfinale Evropskega pokala. Februarja 1958 se je z Unitedovim klubskim letalom vračal nazaj domov po gostovanju pri Crveni zvezdi v Beogradu. Letalo je za namene dolivanja goriva napravilo postanek na münchenskem letališču Riem in pri vzletanju s 44 potniki na krovu strmoglavilo. Edwardsa so prepeljali v bolnišnico, kjer je 15 dni pozneje tudi umrl.

Preberite več ... | Arhiv


Velika nagrada Velike Britanije 1995 je bila osma dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1995. Odvijala se je 16. julija 1995 na dirkališču Silverstone. Na enainšestdeset krogov dolgi dirki je zmagal Johnny Herbert iz moštva Benetton, ki je štartal iz petega štartnega mesta. Jean Alesi je osvojil drugo mesto s Ferrarijem, David Coulthard pa tretje v Williamsu. Na mesta, ki prinašajo prvenstvene točke, so se uvrstili še Olivier Panis, Ligier, Mark Blundell, McLaren in Heinz-Harald Frentzen, Sauber. Herbertova zmaga je bila njegova prva v Formuli 1, za Benetton pa je bila to peta zmaga sezone.

Dirko je v največji meri zaznamoval dvoboj med vodilnima dirkačema v dirkaškem prvenstvu, Michaelom Schumacherjem, Benetton, in Damonom Hillom, Williams. Hill, ki je osvojil najboljši štartni položaj na kvalifikacijah v spremenljivih vremenskih razmerah, je po štartu zadržal vodstvo, Schumacher pa je z drugega štartnega mesta ob zaviranju pred prvim ovinkom padel za Alesija na tretje mesto. Kljub temu, da ga je Alesi v počasnejšem Ferrariju zadrževal do svojega prvega postanka v boksih, je Schumacher s taktiko enega postanka v enainštiridesetem krogu, ko je Hill zavil na svoj drugi postanek v bokse za dolivanje goriva in menjavo pnevmatik, prevzel vodstvo. Štiri kroge za tem je Hill poskušal prehiteti Schumacherja, ob tem sta dirkača trčila, obtičala v pesku in oba odstopila. To je spremenilo boj Herberta in Coultharda za tretje mesto v boj za zmago. Coulthard je Herberta prehitel, toda padel je na tretje mesto tudi za Alesija, ko je moral na kazenski postanek zaradi prekoračitve omejitve med vožnjo v boksih.

Preberite več ... | Arhiv


Velika nagrada Velike Britanije 1995 je bila osma dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1995. Odvijala se je 16. julija 1995 na dirkališču Silverstone. Na enainšestdeset krogov dolgi dirki je zmagal Johnny Herbert iz moštva Benetton, ki je štartal iz petega štartnega mesta. Jean Alesi je osvojil drugo mesto s Ferrarijem, David Coulthard pa tretje v Williamsu. Na mesta, ki prinašajo prvenstvene točke, so se uvrstili še Olivier Panis, Ligier, Mark Blundell, McLaren in Heinz-Harald Frentzen, Sauber. Herbertova zmaga je bila njegova prva v Formuli 1, za Benetton pa je bila to peta zmaga sezone.

Dirko je v največji meri zaznamoval dvoboj med vodilnima dirkačema v dirkaškem prvenstvu, Michaelom Schumacherjem, Benetton, in Damonom Hillom, Williams. Hill, ki je osvojil najboljši štartni položaj na kvalifikacijah v spremenljivih vremenskih razmerah, je po štartu zadržal vodstvo, Schumacher pa je z drugega štartnega mesta ob zaviranju pred prvim ovinkom padel za Alesija na tretje mesto. Kljub temu, da ga je Alesi v počasnejšem Ferrariju zadrževal do svojega prvega postanka v boksih, je Schumacher s taktiko enega postanka v enainštiridesetem krogu, ko je Hill zavil na svoj drugi postanek v bokse za dolivanje goriva in menjavo pnevmatik, prevzel vodstvo. Štiri kroge za tem je Hill poskušal prehiteti Schumacherja, ob tem sta dirkača trčila, obtičala v pesku in oba odstopila. To je spremenilo boj Herberta in Coultharda za tretje mesto v boj za zmago. Coulthard je Herberta prehitel, toda padel je na tretje mesto tudi za Alesija, ko je moral na kazenski postanek zaradi prekoračitve omejitve med vožnjo v boksih.

Preberite več ... | Arhiv


Velika nagrada Velike Britanije 1995 je bila osma dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1995. Odvijala se je 16. julija 1995 na dirkališču Silverstone. Na enainšestdeset krogov dolgi dirki je zmagal Johnny Herbert iz moštva Benetton, ki je štartal iz petega štartnega mesta. Jean Alesi je osvojil drugo mesto s Ferrarijem, David Coulthard pa tretje v Williamsu. Na mesta, ki prinašajo prvenstvene točke, so se uvrstili še Olivier Panis, Ligier, Mark Blundell, McLaren in Heinz-Harald Frentzen, Sauber. Herbertova zmaga je bila njegova prva v Formuli 1, za Benetton pa je bila to peta zmaga sezone.

Dirko je v največji meri zaznamoval dvoboj med vodilnima dirkačema v dirkaškem prvenstvu, Michaelom Schumacherjem, Benetton, in Damonom Hillom, Williams. Hill, ki je osvojil najboljši štartni položaj na kvalifikacijah v spremenljivih vremenskih razmerah, je po štartu zadržal vodstvo, Schumacher pa je z drugega štartnega mesta ob zaviranju pred prvim ovinkom padel za Alesija na tretje mesto. Kljub temu, da ga je Alesi v počasnejšem Ferrariju zadrževal do svojega prvega postanka v boksih, je Schumacher s taktiko enega postanka v enainštiridesetem krogu, ko je Hill zavil na svoj drugi postanek v bokse za dolivanje goriva in menjavo pnevmatik, prevzel vodstvo. Štiri kroge za tem je Hill poskušal prehiteti Schumacherja, ob tem sta dirkača trčila, obtičala v pesku in oba odstopila. To je spremenilo boj Herberta in Coultharda za tretje mesto v boj za zmago. Coulthard je Herberta prehitel, toda padel je na tretje mesto tudi za Alesija, ko je moral na kazenski postanek zaradi prekoračitve omejitve med vožnjo v boksih.

Preberite več ... | Arhiv


Erwin Johannes Eugen Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel

Erwin Johannes Eugen Rommel (1891-1944) je bil eden od najbolj spoštovanih nemških feldmaršalov druge svetovne vojne. Bil je poveljnik Nemškega afriškega korpusa in je bil znan tudi kot »Puščavska lisica«. Vzdevek si je prislužil s taktično zelo dobrimi vojaškimi operacijami v Severni Afriki; po mnenju mnogih velja za najboljšega generala druge svetovne vojne v puščavskem bojevanju. Da bi ustavil zavezniško invazijo na Normandijo, je bil pozneje postavljen za poveljnika tamkajšnjih nemških sil.

Rommel ni znan le po svojih izjemnih vojaških operacijah, ampak tudi po prizanesljivem ravnanju z ujetniki, saj namreč ni ubogal Hitlerjevega neposrednega ukaza, naj takoj ustrelijo vse zajete komandose. Znan je tudi po svoji posredni vpletenosti v atentat na Hitlerja, zaradi česar je bil pozneje, še pred koncem vojne, prisiljen narediti samomor. Preberite več ...


Lactarius indigo je široko razširjena gliva iz družine golobic, ki raste na območju Severne in Srednje Amerike ter Vzhodne Azije. Raste tako v listnatih kot tudi v iglastih gozdovih, kjer tvori mikorizni odnos z mnogimi vrstami dreves. Meso je obarvano temno modro pri mlajših primerkih do svetlo modro-sivo pri starejših primerkih. Značilnost vseh vrst v rodu mlečnic je mleko oz. lateks, ki mezi iz tkiva glive po mehanski poškodbi (npr. pri zarezi). Pri L. indigo je mleko indigo modre barve, ki pa postane zelene barve po izpostavitvi zraku. Je užitna goba in ena pomembnejših poljščin, ki jo prodajajo na kmečkih trgih v Mehiki, Gvatemali in na Kitajskem.

Preberite več ... | Arhiv


Erwin Johannes Eugen Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel

Erwin Johannes Eugen Rommel (1891-1944) je bil eden od najbolj spoštovanih nemških feldmaršalov druge svetovne vojne. Bil je poveljnik Nemškega afriškega korpusa in je bil znan tudi kot »Puščavska lisica«. Vzdevek si je prislužil s taktično zelo dobrimi vojaškimi operacijami v Severni Afriki; po mnenju mnogih velja za najboljšega generala druge svetovne vojne v puščavskem bojevanju. Da bi ustavil zavezniško invazijo na Normandijo, je bil pozneje postavljen za poveljnika tamkajšnjih nemških sil.

Rommel ni znan le po svojih izjemnih vojaških operacijah, ampak tudi po prizanesljivem ravnanju z ujetniki, saj namreč ni ubogal Hitlerjevega neposrednega ukaza, naj takoj ustrelijo vse zajete komandose. Znan je tudi po svoji posredni vpletenosti v atentat na Hitlerja, zaradi česar je bil pozneje, še pred koncem vojne, prisiljen narediti samomor. Preberite več ...


Mycena haematopus je vrsta glive iz družine Mycenaceae, pogosta v Evropi in Severni Ameriki, raste pa tudi na Japonskem in v Venezueli. Je gniloživka, kar pomeni, da pridobiva hranilne snovi iz razkrajajočih organskih ostankov. Zato pogosto raste v skupinah na razkrajajočih deblih in štorih listavcev, še posebej bukve.

Značilnosti glive so rdeča barva trosnjaka, pahljačasti robovi klobuka ter temno rdeče mleko oz. lateks, ki mezi iz tkiva glive po mehanski poškodbi (npr. pri zarezi). Tako trosnjak kot tudi podgobje izkazujeta slabotno bioluminiscenco. M. haematopus proizvaja edinstvene alkaloidne pigmente. V splošnem je gliva neužitna, čeprav nekateri viri zatrjujejo nasprotno. Preberite več ...


Nemški vojaki odstranjujejo zaporo na nemško-poljski meji
Nemški vojaki odstranjujejo zaporo na nemško-poljski meji

Druga svetovna vojna je bil najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini sveta. Odvijal se je v letih 1939-1945 in je vključeval večino svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj se je odvijal večinoma med Francijo, Združenim Kraljestvom, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter visokega deleža mrtvih civilistov, pri katerem izstopata holokavst ter jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.

Preberite več ... | Arhiv


Naslovnica škatle za igro
Naslovnica škatle za igro

BioShock je akcijsko-pustolovska prvoosebna strelska videoigra razvijalcev Irrational Games (takrat 2K Boston/2K Australia), ki je izšla avgusta 2007 v založbi 2K Games. Igra je izšla 21. avgusta v Severni Ameriki in tri dni kasneje v Evropi ter Avstraliji. Sprva sta bili na voljo različici za Windows in konzolo Xbox 360; oktobra istega leta je izšla še različica z nekaj dodatki za PlayStation 3 in dve leti kasneje za Mac OS X.

Dogajanje je postavljeno v alternativno leto 1960. Igralec prevzame vlogo Jacka, ki po letalski nesreči sredi oceana naleti na vhod v podvodno mesto Rapture. Mesto mora raziskati in se obraniti napadov mutiranih bitij ter mehanskih naprav, ki ga poseljujejo. Igra vsebuje elemente grozljivk in igranja vlog; razvijalci so jo opisali kot idejnega naslednika serije System Shock. Doživela je izjemen uspeh pri igralcih in kritikih; slednji so izpostavili vzdušje in antiutopično zgodbo, ki temelji na filozofiji morale Ayn Rand. Različica za osebni računalnik ima povprečno oceno 36 recenzij 96 %.

Preberite več ... | Arhiv


Litostrojska cesta
Litostrojska cesta

Litostrojska cesta (predhodno Djakovićeva cesta) je ena izmed daljših cest v Ljubljani. Cesta se prične na križišču s Celovško in Šišensko cesto ter konča na križišču z Verovškovo ulico. Zaradi lokacijske umestitve spada Litostrojska cesta med bolj obremenjene ceste v Ljubljani. Ob cesti se nahaja več pomembnejših objektov in ustanov, kot so kompleks Ljubljanskega potniškega prometa, Srednja šola tehniških strok Šiška in Študentski dom Litostroj. Cesta je bila prvotno poimenovana po Litostroju.

Preberite več ... | Arhiv


Činditi
Činditi

Činditi (angleško Chindits) so bili zavezniške specialne enote pod britanskim poveljstvom. Bojevali so se med burmansko kampanjo druge svetovne vojne.

Kot samostojne skupine daljinskega izvidovanja so delovali globoko v japonskem zaledju, na področju okupirane Burme (današnji Mjanmar).

Večina činditov je prišla iz vrst Britanske kopenske vojske in enot Gurk britanske Indijske kopenske vojske. Iz vrst Burmancev so pridobili izvidnike, medtem ko so pripadniki Letalskih sil Kopenske vojske ZDA (USAAF) zagotavljali zračno podporo.

Preberite več ... | Arhiv


Megan Fox
Megan Fox

Megan Denise Fox (1986) je ameriška filmska in televizijska igralka ter fotomodel.

Z igralsko kariero je pričela leta 2001, ko je začela upodabljati manjše filmske in televizijske vloge. Istega leta je dobila stransko vlogo v televizijski seriji Hope and Faith. Leta 2004 je dobila prvo pomembnejšo filmsko vlogo in sicer v filmu Izpovedi najstniške igralske kraljice ob Lindsay Lohan. Leta 2007 je bila kot Mikaela Banes, simpatija lika Shie LaBeoufa sprejeta v igralsko zasedbo filma Transformerji, s katerim je doživela svoj preboj in prejela številne nominacije za nagrado Teen Choice Award. S svojo vlogo Mikaele Banes je nadaljevala tudi v nadaljevanju filma Transformerji, filmu Transformerji: Maščevanje padlih, ki je izšel leta 2009. Kasneje v letu 2009 je odigrala glavno vlogo v filmu Telo lepe Jennifer ob Amandi Seyfried.

Megan Fox je obravnavana kot seks simbol in se pogosto pojavlja v revijah za moške na seznamih najprivlačnejših žensk. Uvrstila se je na osemnajsto, šestnajsto, drugo in peto mesto letnega seznama revije Maxim »100 najprivlačnejših žensk« v letih 2007, 2008, 2009 in 2010, medtem ko so jo bralci revije FHM leta 2008 izbrali za »najprivlačnejšo žensko na svetu«. Leta 2008 se je uvrstila na prvo mesto lestvice »25 najprivlačnejših igralcev, mlajših od 25 let«. Preberite več ...


Grb Kijevske Rusije
Grb Kijevske Rusije

Kijevska Rusija ali Staroruska država je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala okoli leta 880 in je obstajala do sredine 13. stoletja. Ustanovili so jo skandinavski trgovci Varjagi, imenovani Rusi. Prestolnica države je bil Kijev, glavno mesto današnje Ukrajine. Kijevska Rusija velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: Belorusov, Rusov in Ukrajincev, čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sami sebi.

Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem Vladimirja Velikega (980–1015) in njegovega sina Jaroslava I. Modrega (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli krščanstvo in prvi vzhodnoslovanski pisani pravni kodeks Ruskaja pravda (Ruska resnica). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov. Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk Svjatoslav I., že imel slovansko ime. Preberite več ...


Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20. stoletja in eden izmed najbolj svetlih v nekaj desetletjih. Viden je bil s prostim očesom celih 18 mesecev, kar je bilo dvakrat tako dolgo kot je bil viden Veliki komet iz leta 1811.

Komet je bil odkrit 23. julija 1995 na veliki razdalji od Sonca, kar je vlivalo upanje, da bo postal zelo svetel, ko se bo približal Zemlji. Čeprav je izsev kometa zelo težko napovedati, je komet dosegel ali celo presegel pričakovanja, ko je 1. aprila 1997 prešel prisončje. Zaradi tega je bil komet imenova tudi kot Veliki komet iz leta 1997.

Videnje kometa je znano tudi po tem, da je sprožilo paniko v povezavi z neznanimi letečimi predmeti (NLP), kar je med drugim privedlo do skupinskega samomora privržencev kulta Nebeška vrata. Preberite več ...


Grb Barbo Waxensteinov
Grb Barbo Waxensteinov

Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.

Rodbina Barbo izvira iz Benečije (v zgodovinopisju velja za beneško patricijsko rodbino), od koder je svoje družinske veje širila v današnjo Avstrijo. Domnevno izhaja iz časa Klavdijcev, rodu znanega rimskega cesarja Nerona, ki je vladal pred 2000 leti. Prvič se je v zgodovinskih zapisih rodbina Barbo pojavila ob naselitvi v Parmi, v 8. stoletju v Benetkah (izumrla leta 1740) in v 15. stoletju v Istri.

Leta 1547 so se naselili v istrskem gradu Kozljak (nemško Waxenstein) pri Plominu, kar predstavlja začetek uporabe dodatnega priimka Waxenstein [váksenštajn]. Rodbina je bila leta 1622 povišana v baronski, leta 1674 pa v grofovski stan. V 16. stoletju so se naselili na Dolenjskem, kjer so posedovali več posesti, med njimi: Grad Rakovnik (od 1665 do 1943), Radeljca, Podsreda, Pobrežje, Prestranek, nekaj dvorcev kot so Slatna in Dob, graščino Kot in druge. Preberite več ...


Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010 - elitna divizija
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010 - elitna divizija

Turnir elitne divizije Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 2010 se je odvijal od 7. do 23. maja 2010. To je bilo 74. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, vodila ga je Mednarodna hokejska zveza (IIHF). Otvoritveno tekmo prvenstva je gostil nogometni stadion Veltins-Arena v Gelsenkirchnu, vse preostale tekme sta gostili dvorani Lanxess Arena v Kölnu in SAP Arena v Mannheimu. Naslov svetovnega prvaka je branila Rusija, ki je slavila na predhodnih dveh prvenstvih.

Prvak je postala Češka, ki je v finalu premagala branilko naslova, Rusijo. Izid finalne tekme je bil 2–1. Bronasto medaljo je osvojila Švedska, ki je v tekmi za tretje mesto s 3-1 porazila Nemčijo. Nemci so tako na domačem terenu pospremili svojo reprezentanco do njenega največjega uspeha po 60 letih.

Prvenstvo se je v zgodovino vpisalo kot najbolj gledan hokejski dogodek v zgodovini Mednarodne hokejske zveze, saj je tekme na prvenstvu skupaj spremljalo okoli 650 milijonov gledalcev v preko 100 državah in odvisnih ozemljih po vsem svetu. Prvenstvo je bilo zelo uspešno tudi glede obiska tekem, saj je postalo 2. najbolje obiskano Svetovno prvenstvo v zgodovini. Statistični podatki so namerili 548.788 obiskovalcev, s čimer so nemški organizatorji za las zaostali za češkimi organizatorji Svetovnega prvenstva 2004, ki so na tekme privabili 552.097 obiskovalcev. Preberite več ...


Veliki Novgorod
Veliki Novgorod

Veliki Novgorod (rusko Вели́кий Но́вгород) je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti. Mesto leži ob reki Volhov, malo za njenim iztokom iz Ilmenskega jezera ob avtocesti M10, ki povezuje Moskvo in Sankt Peterburg. Novgorod ima 216.856 prebivalcev (2002).

Novgorod je eno najstarejših mest vzhodnih Slovanov, prvič omenjeno že leta 859 oziroma 862, ko naj bi postalo naselje največja postaja na trgovski poti od Baltika do Bizanca. Kmalu zatem je zaradi svoje velikosti, pa tudi zaradi političnega, gospodarskega in kulturnega vpliva postal drugo mesto Kijevske Rusije. V tem času je bil najbolj cenjeni knez Jaroslav I. Modri, ki je med drugim razglasil prve pisane zakone vzhodnih Slovanov, ki so bili kasneje vgrajeni v zakonik Ruskaja pravda (Ruska resnica). V srednjem veku je mesto doživelo veliko kulturno rast. Med drugo svetovno vojno je bilo veliko zgradb uničenih. Po vojni si je mesto postopoma opomoglo, od leta 1992 pa so največje znamenitosti, kot je katedrala svete Sofije, razglašene za svetovno kulturno dediščino. Preberite več ...


Jennifer Aniston
Jennifer Aniston

Jennifer Joanna Aniston (1969) je ameriška filmska ter televizijska igralka, producentka in režiserka. Zaslovela je z vlogo Rachel Green v televizijski seriji Prijatelji, s katero si je prislužila nagrade emmy, zlati globus in Screen Actors Guild Award.

Jennifer Aniston je zaigrala tudi v uspešnih filmih mnogih hollywoodskih produkcijskih podjetij. Njene prve filmske vloge so bile v filmih, kot so Ona je prava (1996), Office Space (1999) in Pridna punca (2002). Največji komercialni uspeh je doživela, ko je zaigrala v filmih Vsemogočni Bruce (2003), In prišla je Polly (2004), Greva narazen (2006), Marley in jaz (2008) in Mu pač ni do tebe (2009). Preberite več ...


Elektronegativnost, ki jo označujemo s grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone. Elektronegativnost je prvi predpostavil Linus Carl Pauling leta 1932 med razvijanjem teorije kovalentne vezi. Kasneje se je izkazalo, da je elektronegativnost soodnosna z mnogimi drugimi kemijskimi lastnostmi elementov. Elektronegativnosti se ne da izmeriti, temveč jo je treba izračunati iz drugih lastnosti atoma ali molekule. Za izračunavanje se uporablja več metod, med katerimi je nekaj majhnih razlik v številčnih vrednostih, vse metode pa pokažejo nekaj periodičnih trendov med elementi.

Najbolj pogosta metoda za izračunavanje je tista, ki jo je kot prvo predlagal Pauling. Rezultat je niz brezrazsežnih vrednosti od 0,7 do 4, ki ga običajno imenujemo Paulingova lestvica. Vodik ima elektronegativnost enako 2,2. Če se za računanje elektronegativnosti uporabi kakšna druga metoda, se rezultati običajno (ni obvezno) preračunajo v lestvico, ki ima enak razpon kot Paulingova lestvica, se pravi v elektronegativnost v Paulingovih enotah. Preberite več ...


Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo

Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropsiki državami od leta 1235 do 1290. Vojne so se začele s Subedejevim pustošenjem vzhodnoevropskih slovanskih kneževin, med katerimi sta bili najbolj znani Kijevska Rusija in Vladimirsko-suzdalska kneževina. Mongoli so zatem napadli Ogrsko in Poljsko. Prvemu napadu je poveljeval Džingiskanov vnuk Batu kan, drugemu Džingiskanov vnuk Kadan, idejni vodja obeh napadov pa je bil Subedej.

Zgodovinarji že dolgo časa razpravljajo o tem, ali so imeli mongolski vpadi v vzhodno Evropo makrozgodovinski pomen ali ne. Večina vojnih zgodovinarjev meni, da so bili vpadi v bistvu diverzije, s katerimi so hoteli Mongoli tako močno prestrašiti evropske vladarje, da se ne bi vmešavali v mongolske zadeve v vzhodni Evropi, predvsem v Rusiji. Takšno trditev potrjuje Batu kan, ki je zahodne meje svojih ozemelj v Rusiji utrdil s takojšnjim uničenjem ogrske in poljske armade in šele potem začel razmišljati o osvajanju zahodne Evrope. Preberite več ...


Kayser-Fleischerjev obroč okrog šarenice pri bolniku z Wilsonovo boleznijo
Kayser-Fleischerjev obroč okrog šarenice pri bolniku z Wilsonovo boleznijo

Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je dedna presnovna motnja, ki se deduje avtosomno recesivno, značilnost bolezni pa je kopičenje bakra (Cu) v tkivih. Vzrok bolezni je mutacija gena ATP7B. En okvarjeni alel se nahaja pri enem človeku na 100 ljudi, pri katerem se sicer ne razvije bolezen, vendar je prenašalec. Incidenca bolezni je od 1–4 primerov na 100.000 ljudi.

Bolezen se izraža v obliki nevroloških in duševnih motenj ter okvare jeter. Simptomi se pojavijo povečini med 6. in 20. letom starosti. Zdravljenje vključuje v glavnem aplikacijo zdravil, ki zavirajo privzem bakra ali pospešijo odstranjevanje presežkov bakra iz telesa, kljub temu pa je občasno potrebna presaditev (transplantacija) jeter. Preberite več ...


Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju

Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki. Na začetku je bil del Mongolskega cesarstva, kasneje pa je postal popolnoma samostojen. Svoj višek je dosegel konec 13.stoletja, ko se je raztezal od Amu-Darje južno od Aralskega jezera do gorovja Altaj na današnji meji med Mongolijo in Kitajsko.

Kanat je takšni ali drugačni obliki obstojal od leta 1225 do poznega 17. stoletja, čeprav je zahodna polovica kanata v 60. letih 14. stoletja pripadla Timurju Lenku. Vzhodni del kanata je ostal pod oblastjo čagatajskih kanov, ki so bili občasno zavezniki, občasno pa nasprotniki Timurjevih naslednikov. V 17. stoletju so preostala ozemlja kanata pripadla Apak Hodži, verskemu in političnemu vodju Kašgarije v današnjem južnem Xinjiangu. Preberite več ...


Migrirajoči eritem: značilen kolobarjast videz spremembe
Migrirajoči eritem: značilen kolobarjast videz spremembe

Lymska borelioza (tudi limska borelioza) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči. Število primerov se v Evropi močno povečuje. Slovenija je za to bolezen endemična, kar pomeni, da je bolezen stalno prisotna in značilna za to področje. V naših krajih je bolezen skoraj izključno povezana s pikom klopa Ixodes ricinus, ki se okuži pri sesanju krvi malih gozdnih glodavcev in srn. Bolniki se pika klopa pogosto ne spomnijo ali ga ne opazijo. Preberite več ...


Uran
Uran

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju. Je plinski velikan, tretji največji po premeru in četrti največji po masi. Imenuje se po grškem bogu neba in praočetu drugih bogov Uranu. Njegov znak je (astrološki) ali (astronomski). Prvi znak izhaja iz imena Uranovega odkritelja, Williama Herschla. Drugi znak je sestavljen iz znaka za Sonce in puščice Marsa, ker je bil Uran v grški mitologiji poosebljenje nebes, kjer prevladujeta svetloba Sonca in moč Marsa.

Nasino vesoljsko plovilo Voyager 2 je edino, ki je obiskalo planet, v prihodnosti pa novi obleti niso načrtovani. Izstreljeno je bilo leta 1977, Uranu pa se je najbolj približalo 24. januarja 1986, nato pa je nadaljevalo svojo pot proti Neptunu.

Uran je prvi planet, ki je bil odkrit v modernem času. William Herschel je uradno odkril planet 13. marca 1781. Do takrat so bili znani že iz antike samo planeti od Merkurja do Saturna. Odkritje Urana je prvič v moderni človeški zgodovini razširilo meje Sončevega sistema. Prav tako je bil prvi planet, odkrit z uporabo tehnologije (s teleskopom namesto z očesom). Preberite več ...


Benzen
Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6. Je brezbarvna, zelo lahko vnetljiva tekočina sladkega vonja, ki dobro raztaplja maščobe, smole, jod in naftalen. Benzen je pomembno industrijsko topilo in izhodna surovina za proizvodnjo zdravil, plastičnih mas, sintetskega gumija in barvil. Uporablja se kot dodatek k bencinu, vendar je zaradi karcinogenosti njegova uporaba omejena.

Pridobiva se iz premogovega katrana, nekaterih frakcij nafte ali sintetsko. Sodeč po njegovi strukturni formuli bi ga imenovali cikloheks-1,3,5-trien, kar pa ni pravilno, ker nima stalnih dvojnih vezi. Benzen je namreč aromatska spojina s kontinuirnimi π vezmi, zato je zanj bolj primerna skeletna formula z včrtanim krogom, ki ponazarja kontinuirni elektronski oblak. Preberite več ...