Farmacevtska oblika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Farmacevtska oblika (kratica: FO, angl. dosage form) je farmacevtskotehnološko izdelana oblika, ki načeloma vsebuje zdravilno učinkovino (kratica: ZU, angl. active ingredient) in eno ali več pomožnih snovi (kratica: PS, angl. excipient).

Farmacevtska oblika je lahko, vendar mnogo redkeje, tudi brez pomožnih snovi (npr. enostavni praški) ali pa celo brez zdravilne učinkovine (npr. raztopine za izpiranje nosu, očesa, ušesa ali ust).

Osnove[uredi | uredi kodo]

Če farmacevtska oblika vsebuje enkratni odmerek zdravilne učinkovine, gre za enoodmerno farmacevtsko obliko (npr. tableta, svečka ali globula), če pa vsebuje večkratni odmerek, gre za večodmerno farmacevtsko obliko (npr. sirup, krema, mazilo ali gel).

Če je sestavljena iz ene enote, gre za enoenotno farmacevtsko obliko, če pa je sestavljena iz večjega števila enot farmacevtskih oblik (npr. iz prahov, zrnc ali pelet), govorimo o večenotni farmacevtski obliki.[1]

V najpreprostejšem primeru lahko sama praškasta zdravilna učinkovina brez dodanih pomožnih snovi predstavlja farmacevtsko obliko – prašek (npr. dermalni prašek, peroralni prašek, prašek za injekcije ali infuzije, za uho ali prašek za inhaliranje). To so tako imenovani enostavni praški, medtem ko sestavljeni praški sestojijo iz zdravilne učinkovine (ali več njih) in pomožnih snovi. Vendar se danes praški zaradi nepriljubljenosti, neprijetnega jemanja in težav pri odmerjanju le še redko uporabljajo.

Poleg same zdravilne učinkovine je tudi farmacevtska oblika tista, ki je bistvenega pomena za učinkovitost in varnost zdravila. Odloča namreč o bistvenih lastnostih končnega zdravilnega pripravka (izdelavo, shranjevanje, rok uporabnosti, farmakokinetiko, mikrobiološko čistost, ovojnino ...).

Razdelitev farmacevtskih oblik[uredi | uredi kodo]

Farmacevtske oblike se po Evropski farmakopeji razvrščajo v naslednje skupine, v celoti prevedene v slovenščino v Formulariumu Slovenicumu:[2][3]

Pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini poznamo še naslednje skupine farmacevtskih oblik:[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. 2,0 2,1 Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 73–76.
  3. Formularium Slovenicum 3.1. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. 2012. str. 585-589. ISBN 978-961-6383-30-1.