Farmacevtska oblika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Farmacevtska oblika je tehnološka oblika, ki vsebuje zdravilno učinkovino. Če vsebuje enkratni odmerek zdravilne učinkovine, gre za enoodmerno farmacevtsko obliko, če pa vsebuje večkratni odmerek, pa večodmerno farmacevtsko obliko. Če je sestavljena iz večjega števila enot (npr. iz prahov, zrnc in pelet), govorimo o večenotni farmacevtski obliki.[1] V najpreprostejšem primeru lahko sama praškasta učinkovina brez dodanih pomožnih snovi predstavlja farmacevtsko obliko - prašek. To so tako imenovani enostavni praški, medtem ko sestavljeni praški sestojijo iz učinkovine in pomožnih snovi. Vendar se danes praški zaradi nepriljubljenosti, neprijetnega jemanja in težav pri odmerjanju le še redko uporabljajo.

Farmacevtska oblika je poleg same učinkovine bistvenega pomena pri učinkovitosti zdravila. Odloča namreč o bistvenih lastnostih končnega zdravilnega pripravka (izdelavo, shranjevanje, rok uporabnosti, farmakokinetiko, mikrobiološko čistost, ovojnino ...).

Razvrščanje[uredi | uredi kodo]

Farmacevtske oblike se po Evropski farmakopeji razvrščajo v naslednje skupine:[2]

Pri zdravilih za veterinarsko uporabo poznamo še naslednje skupine farmacevtskih oblik:[2]

  • intramamarne farmacevtske oblike
  • intraruminalni sistemi
  • predmešanice za pripravo zdravilnih krmnih mešanic

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. ^ 2,0 2,1 Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 73–76.