Angiogeneza
Angiogeneza je fiziološki proces rasti novih krvnih žil iz že obstoječih žil s tvorbo odrastkov in oddelitev. Proces je odgovoren za nastanek večine, če ne vsega ožilja med razvojem vretenčarskega telesa, le čisto prve žile v zarodku nastanejo povsem na novo s procesom vaskulogeneze iz prekurzorskih mezodermalnih celic.[1] Je tudi ključen korak pri celjenju ran; po poškodbi drobne kapilare vzbrstijo v okoliškem nepoškodovanem tkivu in prodrejo v krvni strdek, kjer v nekaj dneh vzpostavijo omrežje žil.[2]
Po drugi strani je angiogeneza pomembna tudi pri patoloških procesih, kot je rast tumorjev. Pri zdravljenju raka zato v določenih primerih uporabljamo zaviralce angiogeneze, ki so razred protitumorskih učinkovin.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Flamme I, Frölich T, Risau W (november 1997). »Molecular mechanisms of vasculogenesis and embryonic angiogenesis«. Journal of Cellular Physiology. Zv. 173, št. 2. str. 206–10. doi:10.1002/(SICI)1097-4652(199711)173:2<206::AID-JCP22>3.0.CO;2-C. PMID 9365523.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Tonnesen, Marcia G.; Feng, Xiaodong; Clark, Richard A.F. (2000). »Angiogenesis in Wound Healing«. Journal of Investigative Dermatology Symposium Proceedings. Zv. 5, št. 1. str. 40–46. doi:10.1046/j.1087-0024.2000.00014.x.
- ↑ Ocvirk, Janja (december 2009). »Zaviralci angiogeneze v zdravljenju možganskih tumorjev«. Onkologija. Zv. 13, št. 2. str. 127–128.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) Dokument v dLib.
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
