Francoski frank

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Francoski frank
franc français (francosko)
Kovanec za 1 frank
Kovanec za 1 frank
Koda ISO 4217: FRF
Uporabnik(i): Zastava Francije Francija (razen Nove Kaledonije, Francoske Polinezije in Wallisa in Fortune), Zastava Monaka Monako, Zastava Andore Andora
Neuradni uporabnik(i): {{{unofficial_users}}}
ERM:
Od: 13. marec 1979
Fiksiral: KMF, XAF & XOF, XPF, ADF, MCF
Podenota:
1/100 centim
Simbol: ₣ (redko). Večina je uporabljala F ali FF
Vzdevek: balle (≥1₣)

bâton, patate, plaque, brique (10,000₣)

Kovanci:
Pogosto uporab.: 5, 10, 20 centimov, ½₣, 1₣, 2₣, 5₣, 10₣
Redko uporab.: 20₣, 100₣
Bankovci: 20₣, 50₣, 100₣, 200₣, 500₣
Centralna banka: Banque de France
Kovnica: Monnaie de Paris
Infopolje prikazuje zadnje stanje pred zapadlostjo valute.

Francoski frank je nekdanja francoska denarna enota, z uradno ISO oznako FRF. Okrajšava za francoski frank je bila ali preprosto F.

Med 1360 in 1641 je bil francoski frank ime kovancev, vrednih 1 livre tournois, in do danes je ostal izraz za tolikšno količino denarja. Leta 1795 je bil ponovno vpeljan in je ostal uradna valuta do sprejetja evra leta 1999 (za potrebe računovodstva) in 2002 (kovanci in bankovci).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi frank je bil zlatnik, predstavljen leta 1360 za plačevanje davkov kralju Janezu II. Francoskemu. Kovanec je predstavljal kraljevo svobodo in ga upodabljal na bogato okrašenem konju. Kovanec si je tako prislužil ime franc à cheval (kar pomeni "svoboden na konju" v Francoščini). Zaradi kovanca je kralj dobil naziv Francorum Rex ("Kralj Frankov" v Latinščini) in tako je kovanec dobil ime frank. Janezov sin Karel V. je nato nadaljeval tradicijo očeta in se upodabljal na kovancu z orožjem na konju, vendar je bil konj drugače oblečen.

Po smrti Janeza II. v ujetništvu v Angliji, je njegov sin Karel V. 20. aprila 1365 uradno preimenoval kovanec v denier d’or aux fleurs de lis, kjer je kralju upodobljen v stoječem položaju. Zaradi deflacije so začele padati cene in plačila, vendar slednja hitreje. Pariški župan Étienne Marcel je zato sprožil upor in Karel V. je moral pobegniti iz mesta. Franku je nato začelo kazati bolje.

Henrik III. je dokončno stabiliziral francosko valuto leta 1577. Tisti čas je zlato in srebro iz Španske Amerike doprineslo k svetovni inflaciji in francoski kralji, ki od tega bogastva niso imeli veliko so stvari še poslabšali z manipulacijami o vrednosti njihovih kovancev. Generalni stanovi so se srečali v Bloisu leta 1577 in zaradi pritiska ljudi zahtevali ustavitev manipulacije z valuto. Henrik III. se je s tem strinjal in obudil frank, ki je takrat postal srebrnik. Ta se je obdržal do leta 1641, ko ga je zamenjal Ludvik XIII. s svojim srebrnikom écu. Vendar je bilo še vedno prisotno ime frank.