Pojdi na vsebino

Grad Kostel: Razlika med redakcijama

dodanih 478 zlogov ,  pred 9 leti
+Infopolje Znamenitost, RKD
m (vrnitev sprememb uporabnika Zhmr (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot)
(+Infopolje Znamenitost, RKD)
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
[[Slika:Kostel-grad.jpg|thumb|300px|Grad Kostel med rekonstrukcijo]]
| name = Grad Kostel
'''Grad Kostel''' je [[grad]] v [[dolina|dolini]] [[reka|reke]] [[Kolpa|Kolpe]], ki je v pisnih virih prvič omenjen leta [[1336]] kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta [[1449]] pa kot Costel. Na mestu današnjega gradu naj bi pred tem stala [[utrdba]], ki pa so jo [[Ortenburžani]], [[vazali]] [[oglej]]skih [[patriarh]]ov, med leti [[1247]] in [[1325]] prezidali, da bi zavarovali svojo posest, ki je segala od [[Čušperk]]a do Kolpe. Po smrti ortenburškega grofa [[Friderik ΙΙ.|Friderika ΙΙ.]] [[28. april]]a leta [[1418]] je prišel Kostel v last [[Celjski grofje|celjskih grofov]], ki so ga dozidali in razširili v mogočno utrdbo, eno največjih na [[kranjska|kranjskem]], kakršna je razvidna tudi iz dandanašnjih razvalin. Poimenovali so ga po nemško »Grauenwarth«, naselje in trg ob njem pa je ohranilo ime Kostel. Grad in naselje ob njem so obdali z več kot dva metra debelim in visokim obzidjem, ki je bilo ojačano s petimi obrambnimi stolpi. Služil je kot mejna utrdba v obrambi Kranjske in celjske posesti ter pozneje tudi v obrambi proti turškim vpadom.
| image = Kostel-grad.jpg
| caption = Grad Kostel med rekonstrukcijo
| locmapin = Slovenija
| lat_degrees = 45 | lat_minutes = 30 | lat_seconds = 31.12 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 54 | long_seconds = 36.93 | long_direction = E
| location = [[Brestanica]]
| area =
| built =
| architect =
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSDP
| designation1_offname = Kostel - Grad Kostel
| designation1_date = 6. oktober 1999
| designation1_number = 910<ref>{{RKD|910}}</ref>
}}
'''Grad Kostel''' je [[grad]] v [[dolina|dolini]] [[reka|reke]] [[Kolpa|Kolpe]], ki je v pisnih virih prvič omenjen leta [[1336]] kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta [[1449]] pa kot Costel. Na mestu današnjega gradu naj bi pred tem stala [[utrdba]], ki pa so jo [[Ortenburžani]], [[vazali]] [[oglej]]skih [[patriarh]]ov, med leti [[1247]] in [[1325]] prezidali, da bi zavarovali svojo posest, ki je segala od [[Čušperk]]a do Kolpe. Po smrti ortenburškega grofa [[Friderik ΙΙ.|Friderika ΙΙ.]] [[28. april]]aaprila leta [[1418]] je prišel Kostel v last [[Celjski grofje|celjskih grofov]], ki so ga dozidali in razširili v mogočno utrdbo, eno največjih na [[kranjska|kranjskem]], kakršna je razvidna tudi iz dandanašnjih razvalin. Poimenovali so ga po nemško »Grauenwarth«, naselje in trg ob njem pa je ohranilo ime Kostel. Grad in naselje ob njem so obdali z več kot dva metra debelim in visokim obzidjem, ki je bilo ojačano s petimi obrambnimi stolpi. Služil je kot mejna utrdba v obrambi Kranjske in celjske posesti ter pozneje tudi v obrambi proti turškim vpadom.
 
Stari zapisi omenjajo, da je imel Kostel svoje sodišče, ki je sodilo tudi na smrt. Kot dokaz za to imamo »gavge«, ki stojijo kakšen kilometer stran od gradu.
 
Po smrti zadnjega Celjana, kneza [[Ulrik II. Celjski|Ulrika ΙΙ.]], leta [[1456]] so po dedni pogodbi grad dobili [[Habsburžani]]. Ta je v tem času postal tako pomemben, da je dobil [[trške pravice]] in so ga imenovali Trg.
 
==Življenje v gradu==
==Turški vpadi==
[[Slika:Kostel-kriz.jpg|thumb|Pogled na grad iz doline danes]]
V [[15. stoletje|15.]] in [[16. stoletje|16. stoletju]] sta tako grad kot tudi trg doživljala hude čase.
Po smrti [[srbi|srbskega]] [[cesar]]ja [[Dušan Silni|Dušana Silnega]] so [[Turki]] vdrli na [[Balkanski polotok]] in ga zavzeli, kasneje pa še [[Carigrad]] in [[Bosna|Bosno]] ter si tako omogočili roparske pohode na Kranjsko. Ena od najpogostejših turških vpadnih poti na slovenske ozemlje čez Kolpo je bila prav v Kostelu. Od tu so prodirali na Kočevsko, Ribniško, ter proti [[Primorska|Primorski]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na slovensko ozemlje so prvič prišli leta [[1408]], in sicer v okolico [[Metlika|Metlike]]. Po letu [[1424]] so vpadi za 45 let prenehali, potem pa se začeli ponavljati, vendar v hujših in strašnejših oblikah. V naslednjih 120 letih imamo zgodovinske vire o šestih pohodih, vendar o vseh verjetno nimamo zapisov. V vseh teh letih so Turki pomorili ogromno ljudi, oplenili in požgali vse vasi, a utrjenega gradu niso osvojili. To jim je aprila [[1578]] uspelo, pa še to s prevaro. Preoblečeni v hrvaške kmete in celo z dojenčki na rokah so se prikazali pred Kostelom s pretvezo, da so begunci in da potrebujejo zatočišče. Prebivalci gradu so jih spustili noter, vendar so ti begunci ponoči od znotraj odprli vrata in spustili ostale Turke v poslopje. Ti so grad oropali, požgali in s seboj odpeljali mnogo jetnikov. Po tem vpadu je bilo od tristo kmetij obljudenih le še sedem, na nenaseljene kmetije pa so se naselili [[Uskoki]].
 
==Obdobje po turških vpadih==
 
Gradu po tem niso več obnovili, sezidali pa so tako imenovani Spodnji grad, poslopje, naslonjeno na [[obzidje]] starega gradu med obema stolpoma. Ta grad so [[partizani]] požgali konec leta 1943, da se v njem ne bi naselile enote [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]].
 
== Sklici==
{{Sklici}}
 
==Glej tudi==
{{DEFAULTSORT:Kostel, Grad}}
{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kostel]]
[[Kategorija:KulturniNepremični spomeniki državnega pomena Občine Kostel]]
{{castle-stub}}