Statistične regije Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 21:21, 28. april 2020 od Romanm (pogovor | prispevki) (od leta 2015 naprej)
Zemljevid statističnih regij Slovenije
Statistične regije Slovenije od leta 2015 naprej

Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad RS zbira in izkazuje statistične podatke. Regionalni podatki se uporabljajo za podporo regionalnemu razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov regionalne politike ter za družbenogospodarske analize.

Razvoj statističnih regij

Statistične regije 1995

Statistični urad RS je za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni prevzel členitev Slovenije na t. i. funkcionalne regije oziroma območja medobčinskega sodelovanja in jih poimenoval statistične regije. Te členitve so bile narejene sredi sedemdesetih let 20. stoletja za potrebe regionalnega načrtovanja in sodelovanja na različnih področjih. Ker je bila prvotna regionalizacija narejena na podlagi analize gravitacijskih območij (zaposlitev, šolanje, oskrba) v dvanajstih regionalnih in njim pripadajočih subregionalnih središčih, se je izkazala za razmeroma stabilno.[1]

Od leta 1990 do 1994 je bilo v Sloveniji 62 občin, imenovanih tudi komune, povezanih v 12 medobčinskih skupnosti. Že ime samo nakazuje, da so bile že takrat težnje po združevanju manjših teritorialnih enot v večja interesna območja. Konec leta 1994 je bila občinska mreža preoblikovana in ustanovljenih je bilo 147 občin. Razmeroma velike občine – komune – so bile preoblikovane v manjše, imenovane tudi samoupravne lokalne skupnosti. S tem je bilo prekinjeno izkazovanje statističnih podatkov na ravni relativno velikih občin – komun – za razmeroma dolge serije podatkov. Zato je bilo treba na vmesni ravni med občinami in državo podatke v čim večji meri pričeti izkazovati tudi na ravni statističnih regij.[1]

Statistične regije 1999

Statistični urad RS je leta 1995 uvedel statistične regije in ohranil potek meja in poimenovanje po 12 medobčinskih skupnostih. Njihova notranja členitev je bila prilagojena 147 občinam, pri čemer pa so se pojavila neujemanja v poteku mej med statističnimi regijami in občinami. Nekatere so po novih razmejitvah pripadale različnim statističnim regijam – največje neskladje se je pojavilo pri občini Škocjan, ki jo je meja statistične regije skoraj razpolavljala, manjša neskladja pa tudi v občinah Trebnje in Zreče. Statistični urad RS je statistične podatke, dostopne le na ravni občin, prikazoval v okviru samo ene statistične regije – tiste, kamor je sodil pretežni del občine. Ko je bila leta 1998 občinska mreža vnovič preoblikovana (192 občin) so se neskladja med mejami statističnih regij in občin še povečala. Območje občine Trebnje je bilo razdeljeno med tri statistične regije.[1]

Statistične regije 2000

Vlada Republike Slovenije je leta 2000 sprejela Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot – SKTE (Uradni list RS, št. 28/00). S to uredbo je bila predpisana sistematika členitev ozemlja Slovenije na enajstih ravneh. S to uredbo so statistične regije postale enote na ravni SKTE 3. Uredba o SKTE iz leta 2000 je potek meja statističnih regij uskladila s potekom meja občin. Tako so bila odpravljena neskladja med mejami občin in mejami statističnih regij. Statistične regije so postale del hierarhične členitve ozemlja Slovenije in s tem je bila dosežena možnost za zanesljivo združevanje statističnih podatkov z nižjih na višje ravni. Poleg tega se je s to Uredbo znatno spremenil obseg dveh statističnih regij: iz dotedanje osrednjeslovenske statistične regije je bil izločen njen južni del (občine Ribnica, Kočevje, Kostel, Sodražica, Loški Potok, Osilnica) in bil pripojen dotedanji dolenjski statistični regiji; ta se je zato povečala in je dobila novo ime – jugovzhodna Slovenija.[1]

Statistične regije 2004

Leta 2003 je bila kot orodje za izkazovanje evropsko primerljivih podatkov sprejeta in uveljavljena Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot – NUTS (Common classification of territorial units for statistics). Uredba NUTS ureja teritorialno členitev držav na ravneh od NUTS 1 do NUTS 3. Za Slovenijo je uporaba te klasifikacije postala obvezna od 1. 5. 2004 dalje.[1] 

Statistične regije 2007

Ker Uredba NUTS tako ureja teritorialno razdelitev Slovenije na ravneh NUTS 1, NUTS 2 in NUTS 3, to pomeni, da so prve tri ravni uredbe SKTE iz leta 2000 urejene že z Uredbo NUTS. Zato je bila v začetku leta 2007 sprejeta nova Uredba o SKTE (Uradni list RS, št. 9/07). Uredba ureja le ravni od SKTE 4; to je od upravnih enot navzdol. Do tretje ravni pa temelji na klasifikaciji NUTS. Statistične regije tako predstavljajo raven NUTS 3. Večje spreminjanje obsega in števila statističnih regij oziroma NUTS 3 enot je v skladu z Uredbo NUTS mogoče le vsaka tri leta – ob upoštevanju meril, ki določajo, koliko prebivalcev morajo imeti enote na posamezni ravni NUTS.[1]

Statistične regije 2015

18. decembra 2013 je bila objavljena spremenjena Uredba o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). Uredba se glede pošiljanja statističnih podatkov Komisiji (Eurostatu) uporablja od 1. januarja 2015 dalje. Slovenija s spremenjeno uredbo uveljavlja naslednje spremembe: 1. Spremembo imen dveh statističnih regij: - notranjsko-kraška statistična regija se preimenuje v primorsko-notranjsko, - spodnjeposavska statistična regija se preimenuje v posavsko. 2. Spremembo mej štirih statističnih regij: - savinjske, posavske, osrednjeslovenske, zasavske.

Pomurska, podravska, koroška in obalno-kraška regija niso imele nobenih prostorskih sprememb.

Natančne informacije o spremembah med statističnimi regijami so opisane  v Pojasnilih o spremembah območij statističnih regij.[2]

Klasifikacija teritorialnih enot

Členitev teritorialnih enot v Republiki Sloveniji urejata nacionalni standard - Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) - in skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).

The Nomenclature of Territorial Units for Statistics, v nadaljnjem besedilu NUTS, je skupna evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot, ki je bila potrjena v parlamentu EU 26. maja 2003. Omenjeno klasifikacijo je vzpostavil Eurostat (statistični urad Evropskih skupnosti), da bi tako zagotovil celovito in dosledno členitev teritorialnih enot, potrebno za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v Evropski uniji.

Klasifikacija NUTS je zasnovana na treh načelih:

1. Klasifikacija NUTS daje prednost upravnim razdelitvam teritorija. Za razdelitev teritorija se najpogosteje uporabljajo normativna in analitična merila. Normativne regije izražajo politično voljo (velikost tovrstnih teritorialnih skupnosti je izražena s številom prebivalstva, ki je zmožno učinkovito in gospodarno reševati pomembna vprašanja, skladno z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi dejavniki). Analitične regije (imenujejo jih tudi funkcionalne) so opredeljene skladno z analitičnimi zahtevami in povezujejo območja s skupnimi geografskimi (npr. enaka nadmorska višina, enak tip prsti) ali socialno-ekonomskimi značilnostmi (homogenost ali komplementarnost regionalnih ekonomij). Klasifikacija NUTS, ki je bila vzpostavljena za statistične namene, temelji na upravni (institucionalni) razdelitvi teritorialnih enot predvsem zaradi praktičnih razlogov (dosegljivost podatkov in uveljavljanje regionalnih politik).

2. Klasifikacija NUTS daje prednost regionalnim enotam splošnega značaja. V nekaterih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi členitev na posebne teritorialne enote, ki jih v enoto povezuje posebna dejavnost (tak primer so rudarske regije, kmetijske regije, zaposlitvene regije).

3. Klasifikacija NUTS je hierarhično razdeljena na tri ravni. Ker klasifikacija NUTS temelji na hierarhični členitvi, se ozemlja držav delijo na hierarhične ravni; na prvi ravni so enote ravni NUTS 1, te se nadalje členijo na enote ravni NUTS 2, na tretji ravni pa so enote ravni NUTS 3. Države morajo pri razdelitvi svojega ozemlja na enote NUTS upoštevati normativna merila (število prebivalcev), ki so določena v uredbi o NUTS. To pomeni, da ni nujno, da vsaka država uporabi vse tri ravni hierarhične razdelitve. Luksemburg je npr. država, katere celotno ozemlje predstavlja tako enoto na ravni NUTS 1 kot tudi na ravneh NUTS 2 in NUTS 3.

Kriterije za število in velikost regij na vseh ravneh, med drugim tudi na ravni NUTS 3 (statistične regije), določa Uredba o NUTS (št. 1059/2003), ki je bila dopolnjena leta 2005. Države članice EU so po enotnih kriterijih teritorialno členjene na treh ravneh: NUTS 1 (v primeru Slovenije je to celotna država), NUTS 2 (v primeru Slovenije: kohezijski regiji Vzhodna in Zahodna Slovenija), NUTS 3 (v primeru Slovenije: 12 statističnih regij).[3]

Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi Republike Slovenije. SKTE se uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socioekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti.

SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji, ki jo določa Uredba NUTS, od četrte ravni dalje pa se ozemlje za potrebe statistike členi še na pet nižjih ravni:

SKTE 4 upravne enote, SKTE 5 občine, SKTE 6 krajevne skupnosti, vaške skupnosti in četrtne skupnosti, SKTE 7 naselja, SKTE 8 prostorski okoliši.

SKTE temelji pa na Uredbi o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Ur. l. RS, št. 9/2007).[4]

Podrobna pojasnila sprememb prostorskih enot najdemo v dokumentih:

NUTS, Slovenija

Spremembah območij kohezijskih regij

Spremembah območij statističnih regij

Spremembah območij občin

Pojasnilih o spremembah naselij

Produkti statističnega urada Republike Slovenije

Slika:Gostota prebivalstva, statistične regije, 2018.png
Gostota prebivalstva, statistične regije, 2018

Statistični urad RS regionalne podatke objavlja v različnih oblikah. Podatki na regionalni ravni so lahko pomembna podpora načrtovanju, usmerjanju in spremljanju regionalnega razvoja. Hkrati so statistični podatki, ki so umeščeni v prostor, zanimivi tudi za širši krog uporabnikov, saj lahko med njimi vsakdo najde tiste in take, ki so uporabni prav zanj, za njegovo regijo. Podatki za statistične regije so uporabnikom dostopni v tiskani obliki v publikaciji Slovenske regije v številkah oziroma v interaktivni vizualni obliki v aplikaciji Slovenske regije in občine v številkah. Slednji skozi preprosto navigacijo omogoča prikaz izbranih podatkov in kazalnikov po statističnih regijah in občinah, praviloma v daljših časovnih vrstah. Pri izbrani vsebini se lahko spreminja teritorialna raven prikaza (statistične regije ali občine) in leto, na katerega se podatki nanašajo za vsa tematska področja. Interaktivna spletna apliacija STAGE pa omogoča prikazovanje statističnih podatkov po izbranih prostorskih enotah v kombinaciji z različnimi kartografskimi podlagami iz orodja Google Maps. Tu lahko izdelamo prostorske poizvedbe na različnih prostorskih enotah in časovnih serijah, si ogledamo kako se določen pojav v prostoru s časom spreminja, primerjamo pojav v dveh različnih občinah/regijah ali izdelamo lastno karto. Omogoča tudi podatkovni izvoz ali vgnezdenje (embed) izdelane karte v (spletne) dokumente.

Tematske karte so naslednja oblika prikazovanja statističnih podatkov, kjer so kazalniki za različna vsebinska področja predstavljeni v obliki slike in sicer na nivoju občin in statističnih regij. Regionalne podatke pa je moč najti tudi v podatkovni bazi Statističnega urada RS z nazivom SI-STAT[5].

Izbrani podatki po statističnih regijah, 2016

Največ prebivalcev Slovenije je živelo v osrednjeslovenski statistični regiji, to je vsak četrti. Osrednjeslovenska regija je bila z 231 preb/km2 hkrati najgosteje poseljena slovenska regija. Dejstvo je, da se prebivalstvo Slovenije stara. Povprečna starost je bila 42,9 leta in le v štirih regijah je bila nižja od slovenskega povprečja. Najvišjo povprečno starost je imela pomurska statistična regija in sicer 44,5 leta, najnižjo pa osrednjeslovenska regija, 41,5 leta. V Sloveniji smo živeli v skoraj 860.000 stanovanjih, od tega jih je nekaj več kot polovica zgrajenih v obdobju od leta 1961 do 1990. Največ stanovanj na 1.000 prebivalcev se je nahajalo v obalno-kraški regiji, in sicer 498.

V Sloveniji je bilo registriranih skoraj 1,1 milijona osebnih avtomobilov, torej sta si v povprečju en osebni avtomobil delila manj kot dva prebivalca Slovenije. Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v goriški regiji- 589, in prav tu so se vozili s povprečno najstarejšimi avtomobili, starimi 11,1 leta.  

Največ turističnih prenočitev je bilo zabeleženih v obalno-kraški regiji, okrog 21 %. Že od leta 2000 dalje v Sloveniji več prenočitev ustvarijo tuji kot domači turisti, in sicer je delež tujih turistov najvišji v osrednjeslovenski regiji, kjer ustvarijo 94% prenočitev. Domači turisti so največ prenočitev ustvarili v obalno-kraški regiji in sicer 41 %.

Prenočitve turistov, statistične regije, 2016

Ločeno smo zbrali 67 % komunalnih odpadkov, kar je približno 6 krat več kot pred desetimi leti (2004 = 11 %). Največ, 74 % komunalnih odpadkov so ločeno zbrali v gorenjski regiji. Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca je ustvarila zasavska regija in sicer 329 kg/prebivalca, kar je 150 kg manj od slovenskega povprečja. Največ investicij v varstvo okolja, 46 %, je bilo namenjenih osrednjeslovenski regiji, zgolj 0,4 % pa primorsko-notranjski regiji.[6]

Prebivalci in površina, statistične regije, 2016

Največ delovnih migrantov, ki so delali zunaj regije prebivališča, je bilo v zasavski regiji, 52 %. Najmanj delovnih migrantov je bilo v osrednjeslovenski regiji, 9 %. Največ delovnih migrantov se je v osrednjeslovensko regijo pripeljalo iz gorenjske regije, približno 20.200. Osrednjeslovenska regija je imela najvišjo povprečno neto plačo glede na regijo delovnega mesta. Ta je bila 9 % višja od slovenskega povprečja. Najnižjo povprečno neto plačo so prejemali v primorsko-notranjski regiji in sicer je ta bila10 % nižja od slovenskega povprečja.  Osrednjeslovenska regija je ustvarila 37 % nacionalnega bruto domačega proizvoda oz. več kot 27.600 EUR na prebivalca in toliko kot pomurska in notranjsko-kraška regija skupaj.

Statistične regije

Število Statistična regija Prebivalstvo (1.1.2018)[7] Površina, km2 [8] (od 1.1.2015)
1 Pomurska regija 114.776 1.337
2 Podravska regija 322.058 2.170
3 Koroška regija 70.550 1.041
4 Savinjska regija 254.760 2.301
5 Zasavska regija 57.061 485
6 Posavska regija 75.359 968
7 Jugovzhodna Slovenija 142.819 2.675
8 Osrednjeslovenska regija 542.306 2.334
9 Gorenjska regija 203.636 2.137
10 Primorsko-notranjska regija 52.334 1.456
11 Goriška regija 117.260 2.325
12 Obalno-kraška regija 113.961 1.044

Občine po statističnih regijah

pomurska statistična regija

Občine (27)

podravska statistična regija

Občine (41)

koroška statistična regija

Občine (12)

savinjska statistična regija

Občine (31)

zasavska statistična regija

Občine (4)

posavska statistična regija

Občine (6)

statistična regija jugovzhodna Slovenija

Občine (21)

osrednjeslovenska statistična regija

Občine (25)

gorenjska statistična regija

Občine (18)

primorsko-notranjska statistična regija

Občine (6)

goriška statistična regija

Občine (13)

obalno-kraška statistična regija

Občine (8)

Glej tudi

Zunanje povezave

Viri

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 »Pojasnilo o teritorialnih spremembah statističnih regij« (PDF). www.stat.si. 1. avgust 2016. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  2. »Spremembe območij statističnih regij« (PDF). 1. avgust 2016.
  3. »Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v evropski uniji - NUTS« (PDF). 1. avgust 2016.
  4. »Standardna klasifikacija teritorialnih enot - SKTE« (PDF). 1. avgust 2016.
  5. »Statistični urad Republike Slovenije«. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  6. »Statistične regije v številkah, 2016« (PDF). 1. avgust 2016.
  7. »SI-Stat podatkovni portal«. Pridobljeno 20. avgusta 2018.
  8. »Statistični podatki, Statistične regije, Slovenija« (XLSX). Pridobljeno 20. avgusta 2018.