Grad Strmol: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m | coordinates = <!-- WD --> AWB
Vrstica 5: Vrstica 5:
| caption = Grad Strmol na Gorenjskem
| caption = Grad Strmol na Gorenjskem
| locmapin = Slovenija
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| lat_degrees = 46 | lat_minutes = 15 | lat_seconds = 53.29 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 28 | long_seconds = 44.04 | long_direction = E
| location = [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje 3]], [[Cerklje na Gorenjskem]]
| location = [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje 3]], [[Cerklje na Gorenjskem]]
| area =
| area =
Vrstica 26: Vrstica 25:
Podatki o ureditvi okolice gradu konec [[17. stoletje|17. stoletja]] so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral [[sadovnjak]], na ravnini pod njim pa so bili štirje [[ribnik]]i oziroma bajerji, ki so se napajali iz studenca, ki je imel [[izvir]] nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje.{{citation needed|date=December 2012}} Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Od tedaj se zasnova ureditve okolice ni bistveno spreminjala.
Podatki o ureditvi okolice gradu konec [[17. stoletje|17. stoletja]] so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral [[sadovnjak]], na ravnini pod njim pa so bili štirje [[ribnik]]i oziroma bajerji, ki so se napajali iz studenca, ki je imel [[izvir]] nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje.{{citation needed|date=December 2012}} Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Od tedaj se zasnova ureditve okolice ni bistveno spreminjala.


Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidom za gradom. Na zidu stojijo vrtne plastike [[putto]]v (dečkov, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) ter ženskih figuric neznanega [[kipar|kiparja]], ki so nekdaj krasile [[barok|baročni]] vrt graščine [[Zalog pri Cerkljah|Zalog]] (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim [[jezero]]m in neavtohtonimi vrstami dreves.
Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidom za gradom. Na zidu stojijo vrtne plastike [[putto]]v (dečkov, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) ter ženskih figuric neznanega [[kipar]]ja, ki so nekdaj krasile [[barok|baročni]] vrt graščine [[Zalog pri Cerkljah|Zalog]] (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim [[jezero]]m in neavtohtonimi vrstami dreves.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Vrstica 50: Vrstica 49:
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
{{Cerklje na Gorenjskem}}
{{Cerklje na Gorenjskem}}

{{normativna kontrola}}


{{struct-stub}}
{{struct-stub}}
Vrstica 55: Vrstica 56:
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Strmol]]
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Strmol]]
[[Kategorija:Slovenski protokolarni objekti]]
[[Kategorija:Slovenski protokolarni objekti]]
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 19:00, 11. december 2018

Za grad Strmol v občini Rogatec glejte dvorec Strmol.
Grad Strmol
Grad Strmol na Gorenjskem
LegaDvorje 3, Cerklje na Gorenjskem
Občina Cerklje na Gorenjskem
Koordinati46°15′50″N 14°28′44″E / 46.26389°N 14.47889°E / 46.26389; 14.47889
Uradno ime: Cerklje na Gorenjskem - Grad Strmol
Razglasitev17. avgust 2004
evid. št.7903[1]
Grad Strmol se nahaja v Slovenija
Grad Strmol
Geografska lega: Grad Strmol, Slovenija

Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba v bližini vasi Češnjevek, Grad in Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem. Ime je dobil po svojih prvih lastnikih Strmolskih in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so tekom celotnega obstoja ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam vlade Republike Slovenije.

Grajski park

Grad Strmol z okolico

Podatki o ureditvi okolice gradu konec 17. stoletja so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral sadovnjak, na ravnini pod njim pa so bili štirje ribniki oziroma bajerji, ki so se napajali iz studenca, ki je imel izvir nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje.[navedi vir] Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Od tedaj se zasnova ureditve okolice ni bistveno spreminjala.

Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidom za gradom. Na zidu stojijo vrtne plastike puttov (dečkov, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) ter ženskih figuric neznanega kiparja, ki so nekdaj krasile baročni vrt graščine Zalog (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim jezerom in neavtohtonimi vrstami dreves.

Zgodovina

Leta 1936 je grad s posestvom kupil gospodarstvenik Rado Hribar (sin Dragotina Hribarja). 6. januarja 1944 sta pod streli VOS padla oba lastnika graščine Rado Hribar (*1901) in njegova žena Ksenija Gorup pl. Slavinjska (*1905). Tragično dogajanje sta v romaneskni obliki zajela Tone Perčič (In ti boš meni ponoči trkal na vrata, 1998) in Drago Jančar (To noč sem jo videl, 2010), Grad Strmol, sicer pa še v Cerkljanskem zborniku 1964, kratki pripovedi Toneta Perčiča Kamniti gost (Nova revija 1992) in v Marija Cvetek, Spomini na Strmol: Vilma Mlakar, roj. Urh - nekdanja strmolska sobarica, Kronika 2006.

Sklici

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7903«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Viri

  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988

Glej tudi

Zunanje povezave