Dvorec Betnava: Razlika med redakcijama
+Infopolje Znamenitost,Infopolje RKD |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
'''Dvorec Betnava''' ({{lang-de|Schloss Windenau}}) je [[dvorec]] v bližini [[Maribor]]a na [[Štajerska|Štajerskem]]. |
'''Dvorec Betnava''' ({{lang-de|Schloss Windenau}}) je [[dvorec]] v bližini [[Maribor]]a na [[Štajerska|Štajerskem]]. |
||
Leta [[1319]] listina omenja [[dvorec]] z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. [[Grof]]je Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in [[pokopališče]]m. Dvorec je menjal veliko lastnikov, kar so bile le plemiške rodbine, med njimi: [[Herberstein]], [[Khiessl]], [[Auersperg]], [[Ursini-Rosenberg]], Szekely, [[Brandis]] in [[von der Dur|Dürr]]. Betnava je leta [[1863]] postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih [[škof]]ov, čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej. |
Leta [[1319]] listina omenja [[dvorec]] z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. [[Grof]]je Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in [[pokopališče]]m. V 18. stoletju so dvorec, ki je bil leta 1685 pogorel, baročno preoblikovali. Dvorec je menjal veliko lastnikov, kar so bile le plemiške rodbine, med njimi: [[Herberstein]], [[Khiessl]], [[Auersperg]], [[Ursini-Rosenberg]], Szekely, [[Brandis]] in [[von der Dur|Dürr]]. Betnava je leta [[1863]] postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih [[škof]]ov, čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej. |
||
Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna [[arhitektura]], ki se je zgledovala po tedaj na [[Dunaj]]u modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta [[1784]]. Na zahodni strani poslopja je grajska [[kapela]] sv. Križa. Bogato oblikovano stopnišče vodi v osrednjo dvorano, okrašeno s poznobaročno iluzionistično stropno poslikavo neznanega avtorja iz let okoli [[1780]].Sedaj deluje kot čebelarna in znamenitost Maribora. |
Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna [[arhitektura]], ki se je zgledovala po tedaj na [[Dunaj]]u modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta [[1784]]. Na zahodni strani poslopja je grajska [[kapela]] sv. Križa. Bogato oblikovano stopnišče vodi v osrednjo dvorano, okrašeno s poznobaročno iluzionistično stropno poslikavo neznanega avtorja iz let okoli [[1780]].Sedaj deluje kot čebelarna in znamenitost Maribora. |
||
Redakcija: 13:07, 21. september 2013
| Dvorec Betnava | |
|---|---|
 Dvorec Betnava | |
| Lega | Streliška 150, Maribor |
| Koordinati | 46°31′41.44″N 15°38′23.07″E / 46.5281778°N 15.6397417°E |
| Arhitekt | Janez Nepomuk Fuchs (ok. 1780), Josef Hueber (ok. 1780), Črtomir Mihelj (1986,1991) |
| Uradno ime: Maribor - Dvorec Betnava | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 13[1] |
  Geografska lega: Dvorec Betnava, Slovenija | |
Dvorec Betnava (nemško Schloss Windenau) je dvorec v bližini Maribora na Štajerskem.
Leta 1319 listina omenja dvorec z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in pokopališčem. V 18. stoletju so dvorec, ki je bil leta 1685 pogorel, baročno preoblikovali. Dvorec je menjal veliko lastnikov, kar so bile le plemiške rodbine, med njimi: Herberstein, Khiessl, Auersperg, Ursini-Rosenberg, Szekely, Brandis in Dürr. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov, čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej.
Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna arhitektura, ki se je zgledovala po tedaj na Dunaju modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta 1784. Na zahodni strani poslopja je grajska kapela sv. Križa. Bogato oblikovano stopnišče vodi v osrednjo dvorano, okrašeno s poznobaročno iluzionistično stropno poslikavo neznanega avtorja iz let okoli 1780.Sedaj deluje kot čebelarna in znamenitost Maribora.
Sklici
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Zunanje povezave
