Prizma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma
Poseben primer prizme je paralelepiped
Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe

Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem. Osnovni ploskvi prizme sta skladna in vzporedna n-kotnika. Plašč je sestavljen iz n paralelogramov, ki povezuejo obe osnovni ploskvi. Te paralelograme imenujemo stranske ploskve prizme.

Stranice obeh osnovnih ploskev imenujemo osnovni robovi prizme. Vse ostale robove imenujemo stranski robovi.

Višina prizme je daljica, ki poteka od ene do druge osnovne ploskve in je nanju pravokotna.

Vrste prizme[uredi | uredi kodo]

Prizma, ki ima za osnovno ploskev n-kotnik, je n-strana prizma.

Prizma, ki ima vse stranske robove pravokotne na obe osnovni ploskvi, je pokončna prizma. Vse stranske ploskve pokončne prizme so pravokotniki. Višina pokončne prizme je enaka stranskemu robu.

Prizma, ki ni pokončna, je poševna prizma.

Prizma, ki ima vse (osnovne in stranske) robove enako dolge, je enakoroba (tudi: enakorobna) prizma.

Pravilna prizma je prizma, ki ima za osnovno ploskev pravilni n-kotnik in je pokončna.

Posebni primeri prizem so:

Formule[uredi | uredi kodo]

Prostornina ploščina osnovne ploskve krat višina V = O v
Površina dva krat ploščina osnovne ploskve plus plašč P = 2 O + pl
Plašč obseg osnovne ploskve krat višina
(samo za pokončne prizme)
pl = o v

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]