Paralelogram

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Paralelogram

Paralelográm (starogrško παράλληλος: parāllelos - vzporeden + γραμμή: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.

Nasprotni stranici sta v paralelogramu vzporedni, nasprotna kota pa merita enako.

Trirazsežni analogon paralelogramu je paralelepiped.

Splošne značilnosti[uredi | uredi kodo]

  • diagonali paralelograma druga drugo razpolavljata. Vsak štirikotnik, katerega diagonali se razpolavljata, je paralelogram. Diagonali paralelograma se razpolavljata v težišču in velja:
oziroma (kosinusni izrek):
  • s poljubnim paralelogramom je moč pokriti ravnino.
  • paralelogram je poseben primer trapeza, glede na prvo splošno sprejeto definicijo trapeza.

Posebni primeri[uredi | uredi kodo]

Posebni primeri paralelogramov so:

  • pravokotnik - vsi notranji koti so pravi. Nasprotne stranice so pravokotne. Diagonali sta enako dolgi.
  • romb - vse stranice imajo enako dolžino, oziroma sosednji stranici sta enako dolgi. Diagonali sta pravokotni ena na drugo.
  • vsak središčno simetričen štirikotnik je paralelogram.
  • kvadrat - pravokotnik z vsemi stranicami enakimi. Diagonali sta enako dolgi in pravokotni.
  • paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat, je romboid.

Obseg[uredi | uredi kodo]

Obseg paralelograma je skupna dolžina vseh stranic:

Ploščina[uredi | uredi kodo]

Ploščina paralelograma je:

kjer sta in stranici, in pa ustrezni višini. Višina na stranico a je:

višina na stranico b:

Ploščina romba je enaka tudi polovici produkta njegovih diagonal:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]