Kot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ostri kot
Pravi kot
Topi kot
Iztegnjeni kot
Vdrti kot
Polni kot

Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem. Ta dva poltraka se imenujeta kraka kota, njuno skupno izhodišče pa vrh kota. Kote se običajno označuje z malimi črkami grške abecede: α (alfa), β (beta), γ (gama), δ (delta), ε (epsilon), φ (fi), ...

Kot lahko (zlasti v povezavi s trigonometrijskimi funkcijami) pomeni tudi zasuk poltraka okoli izhodišča. V tem primeru je kot lahko tudi večji od polnega kota (večji od 360°).

Kot, ki ima vrh V, kraka pa potekata skozi točki A in B se označi (vrh kota označuje srednja črka).

Enote za merjenje kotov[uredi | uredi kodo]

Velikost kota (krajše kar kot) se meri z naslednjimi enotami:

Posebni koti[uredi | uredi kodo]

  • kot nič meri 0° oz 0 (rad).
  • ostri kot meri manj kot 90° oz π/2 (rad).
  • pravi kot, običajno označen z R (včasih tudi z L), meri 90° oz π/2 (rad).
  • topi kot meri več kot 90° oz π/2 (rad) in manj kot 180° oz π (rad).
  • iztegnjeni kot meri 180° oz π (rad).
  • vdrti kot meri več kot 180° oz π (rad) in manj kot 360° oz 2*π (rad).
  • polni kot meri 360° oz 2*π (rad).
  • izbočeni kot meri manj kot 180°

Relacije med koti[uredi | uredi kodo]

Nekatere pare kotov povezujejo posebne zveze:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Kot v Wikimedijini zbirki



E na i pi Ta matematični članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.