Seznam kemijskih elementov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

To je seznam 118 kemijskih elementov, ki so bili identificirani do leta 2021. Kemijski element, ki ga pogosto preprosto imenujemo element, je vrsta atomov, ki imajo vsi v svojih atomskih jedrih enako število protonov. [1]

Seznam[uredi | uredi kodo]

Seznam kemijski elementov
Vrstno število Simbol Element Etimologija[2][3][4]
Sinonimi[5]
Skupina Perioda Atomska teža[6][7] Gostota Tališče[8] Vrelišče Specifična toplota Elektro­negativnost Pogostost v zemeljski skorji[I]
(Da) (g/cm3) (K) (K) (J/g ·K) (mg/kg)
 
1 H Vodik grški element hydro- in -gen, 'vodo-tvorec'
Sinonimi: hidrogen, vodenec
1 1 1 0,00008988 14,01 20,28 14,304 2,20 1400
2 He Helij grško hḗlios, 'sonce' 18 1 4,002602(2) 0,0001785 [II] 4,22 5,193 0,008
3 Li Litij grško líthos, 'kamen' 1 2 6,94[III][IV][V][VI][VII] 0,534 453,69 1560 3,582 0,98 20
4 Be Berilij Beril, mineral (izhaja iz imena Belur v severni Idiji[navedi vir]) 2 2 9,0121831(5) 1,85 1560 2742 1,825 1,57 2,8
5 B Bor Boraks, mineral (iz arabščine bawraq) 13 2 10,81[III][IV][V][VII] 2,34 2349 4200 1,026 2,04 10
6 C Ogljik Izpeljano iz oglje po zgledu nem. Kohlenstoff ogljik; latinsko carbo, 'premog' 14 2 12,011[III][V][VII] 2,267 >4000 (pressure dependent) 4300 0,709 2,55 200
7 N Dušik Izpeljano iz dušiti, ker dušik zaduši plamen, ko temu zmanjka kisika; grško nítron 'naravna sodavica' in -genos, 'ki povzroči nastanek' 15 2 14,007[III][V][VII] 0,0012506 63,15 77,36 1,04 3,04 19
8 O Kisik Izpeljano iz kȋs po zgledu novolat. oxygenium; grško oksýs 'oster,kisel in -genos, 'ki povzroči nastanek'
Sinonimi: kislec, oksigen
16 2 15,999[III][V][VII] 0,001429 54,36 90,20 0,918 3,44 461000
9 F Fluor Latinsko fluere, 'tekočina, teči' 17 2 18,998403163(6) 0,001696 53,53 85,03 0,824 3,98 585
10 Ne Neon grško néos, 'nov' 18 2 20,1797(6)[III][IV] 0,0008999 24,56 27,07 1,03 0,005
11 Na Natrij Prevzeto (eventualno prek nem. Natrium) iz novolatinske natrium, kar je izpeljano iz francoske natron 1 3 22,98976928(2) 0,971 370,87 1156 1,228 0,93 23600
12 Mg Magnezij Magnesia, prefektura v vzhodni Tesliji v Grčiji 2 3 24,305[VII] 1,738 923 1363 1,023 1,31 23300
13 Al Aluminij alumina, iz latinščine alumen (gen, aluminis), 'grenka sol, alum' 13 3 26,9815384(3) 2,698 933,47 2792 0,897 1,61 82300
14 Si Silicij Latinsko silex, 'kremen' (originalno silicium)
Sinonim: kremenec
14 3 28,085[V][VII] 2,3296 1687 3538 0,705 1,9 282000
15 P Fosfor grško phōsphóros, 'ki nosi luč' 15 3 30,973761998(5) 1,82 317,30 550 0,769 2,19 1050
16 S Žveplo Prevzeto iz bavarsko starovisokonemško *swëpal, knjiž. nem. Schwefel ‛žveplo’; latinsko sulphur, 16 3 32,06[III][V][VII] 2,067 388,36 717,87 0,71 2,58 350
17 Cl Klor grško chlōrós, 'zelenkasto rumen' 17 3 35,45[III][IV][V][VII] 0,003214 171,6 239,11 0,479 3,16 145
18 Ar Argon grško argós, 'miren' (zaradi njegove kemijske inertnost) 18 3 39,95[III][V][VII] 0,0017837 83,80 87,30 0,52 3,5
19 K Kalij Tujka, prevzeta po zgledu nem. Kali, Kalium in francoske kali iz novolatinske kalium, nastalo iz arabske al ḳalī 'pepelika, kalijev karbonat' 1 4 39,0983(1) 0,862 336,53 1032 0,757 0,82 20900
20 Ca Kalcij Tujka, prevzeta prek nemške Kalzium iz angleške calcium, kar je umetno narejena beseda iz latinske calx, 'apnenec' 2 4 40,078(4)[III] 1,54 1115 1757 0,647 1 41500
21 Sc Skandij Latinsko Scandia, 'Skandinavija' 3 4 44,955908(5) 2,989 1814 3109 0,568 1,36 22
22 Ti Titan Titani, sinovi in hčere Urana in Gaje 4 4 47,867(1) 4,54 1941 3560 0,523 1,54 5650
23 V Vanadij Vanadis, staronorveško ime skandinavske boginje Freyja 5 4 50,9415(1) 6,11 2183 3680 0,489 1,63 120
24 Cr Krom grško chróma, 'barva' 6 4 51,9961(6) 7,15 2180 2944 0,449 1,66 102
25 Mn Mangan Prevzeto iz nemške Mangan, kar je skrajšano iz stararonemške Manganesium 7 4 54,938043(2) 7,44 1519 2334 0,479 1,55 950
26 Fe Železo starocerkvenoslovansko želězo (simbol Fe is izhaja iz latinščine ferrum) 8 4 55,845(2) 7,874 1811 3134 0,449 1,83 56300
27 Co Kobalt Nemško Kobold, 'škrat' 9 4 58,933194(3) 8,86 1768 3200 0,421 1,88 25
28 Ni Nikelj Prevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel 'parkelj, hudič, ki spremlja Miklavža 5.12. zvečer' 10 4 58,6934(4) 8,912 1728 3186 0,444 1,91 84
29 Cu Baker Prevzeto iz hrv., srb. bàkar, staroslovanska beseda za ‛baker’ je '*mȅdь'; (latinsko cuprum) 11 4 63,546(3)[V] 8,96 1357,77 2835 0,385 1,9 60
30 Zn Cink Prevzeto iz nemške Zinke, 'konica, zobec' 12 4 65,38(2) 7,134 692,88 1180 0,388 1,65 70
31 Ga Galij Latinsko Galija, 'Francija' 13 4 69,723(1) 5,907 302,9146 2673 0,371 1,81 19
32 Ge Germanij Latinsko Germanija, 'Nemčija' 14 4 72,630(8) 5,323 1211,40 3106 0,32 2,01 1,5
33 As Arzen Francosko arsenic, iz grške arsenikón 'oranžnorumeni avripigment' (iz stareiranščine *zarniya-ka, 'zlat' 15 4 74,921595(6) 5,776 1090[VIII] 887 0,329 2,18 1,8
34 Se Selen grško selḗnē, 'luna' 16 4 78,971(8)[V] 4,809 453 958 0,321 2,55 0,05
35 Br Brom grško brômos, 'smrad' 17 4 79,904[VII] 3,122 265,8 332,0 0,474 2,96 2,4
36 Kr Kripton grško kryptós, 'skrit' 18 4 83,798(2)[III][IV] 0,003733 115,79 119,93 0,248 3 1×10−4
37 Rb Rubidij Latinsko rubidus, 'rdeč' 1 5 85,4678(3)[III] 1,532 312,46 961 0,363 0,82 90
38 Sr Stroncij Strontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili 2 5 87,62(1)[III][V] 2,64 1050 1655 0,301 0,95 370
39 Y Itrij Ytterby, Švedska, kjer so ga odkrili 3 5 88,90584(1) 4,469 1799 3609 0,298 1,22 33
40 Zr Cirkonij Cirkon, mineral 4 5 91,224(2)[III] 6,506 2128 4682 0,278 1,33 165
41 Nb Niobij Niobe, hči kralja Tantala iz grške mitologije 5 5 92,90637(1) 8,57 2750 5017 0,265 1,6 20
42 Mo Molibden grško molýbdaina, 'kos svinca', iz mólybdos, 'svinec', zaradi zamenjave s svinčevo rudo galenit (PbS) 6 5 95,95(1)[III] 10,22 2896 4912 0,251 2,16 1,2
43 Tc Tehnicij grško tekhnētós, 'umeten' 7 5 [98][IX] 11,5 2430 4538 1,9 ~ 3×10−9[X]
44 Ru Rutenij novolatinsko Rutenija, 'Rusija' 8 5 101,07(2)[III] 12,37 2607 4423 0,238 2,2 0,001
45 Rh Rodij grško rhodóeis, 'rožnato oborvano', iz rhódon, 'Rosa' 9 5 102,90549(2) 12,41 2237 3968 0,243 2,28 0,001
46 Pd Paladij Asteroid Palas, planet v času odkritja elementa 10 5 106,42(1)[III] 12,02 1828,05 3236 0,244 2,2 0,015
47 Ag Srebro Slovenska beseda (simbol izhaja iz latinske argentum) 11 5 107,8682(2)[III] 10,501 1234,93 2435 0,235 1,93 0,075
48 Cd Kadmij Novolatinsko cadmia, kralj Kadmos 12 5 112,414(4)[III] 8,69 594,22 1040 0,232 1,69 0,159
49 In Indij Latinsko indicum, 'indigo' (barva med modro in vijolično) 13 5 114,818(1) 7,31 429,75 2345 0,233 1,78 0,25
50 Sn Kositer Prevzeto prek hrvaške, srbbske kòsitar in cerkvenoslovanske kositrъ iz grške kassíteros
Sinonim: cin
14 5 118,710(7)[III] 7,287 505,08 2875 0,228 1,96 2,3
51 Sb Antimon prevzeto prek nemške Antimon, latinsko ntimonium, , nejasnega izvora 15 5 121,760(1)[III] 6,685 903,78 1860 0,207 2,05 0,2
52 Te Telur prevzeto prek nemške Tellur, latinsko tellus, 'zemlja' 16 5 127,60(3)[III] 6,232 722,66 1261 0,202 2,1 0,001
53 I Jod prevzeto prek nemške Jod iz francoske iode, iz grške ioeidḗs, 'vijoličast' 17 5 126,90447(3) 4,93 386,85 457,4 0,214 2,66 0,45
54 Xe Ksenon prevzeto prek angleške xenon, grško xénon 'tuj' 18 5 131,293(6)[III][IV] 0,005887 161,4 165,03 0,158 2,6 3×10−5
55 Cs Cezij prevzeto prek nemške Cäsium, latinsko caesius, 'modrosiv' 1 6 132,90545196(6) 1,873 301,59 944 0,242 0,79 3
56 Ba Barij grško barýs, 'težek' 2 6 137,327(7) 3,594 1000 2170 0,204 0,89 425
57 La Lantan grško lanthánein, 'skrito' 6 138,90547(7)[III] 6,145 1193 3737 0,195 1,1 39
58 Ce Cerij pritlikavi planet Cerera, planet v času odkritja elementa 6 140,116(1)[III] 6,77 1068 3716 0,192 1,12 66,5
59 Pr Prazeodim grško prásios dídymos, 'zeleni dvojček' 6 140,90766(1) 6,773 1208 3793 0,193 1,13 9,2
60 Nd Neodim grško néos dídymos, 'novi dvojček' 6 144,242(3)[III] 7,007 1297 3347 0,19 1,14 41,5
61 Pm Prometij Prometej iz grške mitologije 6 [145][IX] 7,26 1315 3273 1,13 2×10−19[X]
62 Sm Samarij Samarskite, mineral poimenovan po Vasiliju Samarski 6 150,36(2)[III] 7,52 1345 2067 0,197 1,17 7,05
63 Eu Evropij Evropa 6 151,964(1)[III] 5,243 1099 1802 0,182 1,2 2
64 Gd Gadolinij Gadolinit, mineral poimenovan po finskem mineralogu Johanu Gadolinu 6 157,25(3)[III] 7,895 1585 3546 0,236 1,2 6,2
65 Tb Terbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli 6 158,925354(8) 8,229 1629 3503 0,182 1,2 1,2
66 Dy Disprozij grško dysprósitos, 'težko dobiti' 6 162,500(1)[III] 8,55 1680 2840 0,17 1,22 5,2
67 Ho Holmij novolatinsko Holmia, 'Stockholm' 6 164,930328(7) 8,795 1734 2993 0,165 1,23 1,3
68 Er Erbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli 6 167,259(3)[III] 9,066 1802 3141 0,168 1,24 3,5
69 Tm Tulij Tule, staroveško ime za nepotrjeno lakocijo na severu 6 168,934218(6) 9,321 1818 2223 0,16 1,25 0,52
70 Yb Iterbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli 6 173,045(10)[III] 6,965 1097 1469 0,155 1,1 3,2
71 Lu Lutecij latinsko Lutetia, 'Pariz' 3 6 174,9668(1)[III] 9,84 1925 3675 0,154 1,27 0,8
72 Hf Hafnij novolatinsko Hafnia, 'København' (iz danske havn, 'pristanišče') 4 6 178,49(2) 13,31 2506 4876 0,144 1,3 3
73 Ta Tantal kralj Tantal, iz grške mitologije 5 6 180,94788(2) 16,654 3290 5731 0,14 1,5 2
74 W Volfram prevzeto iz nemške Wolfram, zloženke iz Wolf 'volk' in srednjevisoke nemščine rām 'prašna umazanija, saje, rja'[9] 6 6 183,84(1) 19,25 3695 5828 0,132 2,36 1,3
75 Re Renij latinsko Rhenus, 'Ren' 7 6 186,207(1) 21,02 3459 5869 0,137 1,9 7×10−4
76 Os Osmij grško osmḗ, 'smrad' 8 6 190,23(3)[III] 22,59 3306 5285 0,13 2,2 0,002
77 Ir Iridij prevzeto prek angleške, francoske iridium, nemške Iridium iz novolatinske iridium, iz grške ī̃ris 'mavrica' 9 6 192,217(2) 22,56 2719 4701 0,131 2,2 0,001
78 Pt Platina prevzeto po zgledu nemške Platin, 'star', izpeljanka iz špannske plata 'srebro' 10 6 195,084(9) 21,46 2041,4 4098 0,133 2,28 0,005
79 Au Zlato staroslovansko zlatъ 'zlat', 11 6 196,966570(4) 19,282 1337,33 3129 0,129 2,54 0,004
80 Hg Živo srebro Dobesedni prevod latinske argentum vīvum (iz argentum 'srebro', vīvus 'živ'), 12 6 200,592(3) 13,5336 234,43 629,88 0,14 2 0,085
81 Tl Talij grško thallós, 'zeleni poganjek ali vejica' 13 6 204,38[VII] 11,85 577 1746 0,129 1,62 0,85
82 Pb Svinec cerkvenoslovansko svinьcь, (simbol Pb je izpeljan iz latinske plumbum) 14 6 207,2(1)[III][V] 11,342 600,61 2022 0,129 1,87 14
83 Bi Bizmut prevzeto iz nemške Wismut, iz weiß Masse 'bela masa' 15 6 208,98040(1)[IX] 9,807 544,7 1837 0,122 2,02 0,009
84 Po Polonij latinsko Polonia, 'Poljska' (domovina Marie Curie) 16 6 [209][IX] 9,32 527 1235 2,0 2×10−10[X]
85 At Astat grško ástatos, 'nestabilnost' 17 6 [210][IX] 7 575 610 2,2 3×10−20[X]
86 Rn Radon radijeva emanacija, originalno iz imena izotopa Radon-222, 18 6 [222][IX] 0,00973 202 211,3 0,094 2,2 4×10−13[X]
87 Fr Francij Francija 1 7 [223][IX] 1,87 281 890 0,7 ~ 1×10−18[X]
88 Ra Radij francosko radium, kar je izpeljano iz latinske radiāre 'sevati' 2 7 [226][IX] 5,5 973 2010 0,094 0,9 9×10−7[X]
89 Ac Aktinij grško aktís, 'žarek' 7 [227][IX] 10,07 1323 3471 0,12 1,1 5,5×10−10[X]
90 Th Torij Thor, skandinavski bog groma 7 232,0377(4)[IX][III] 11,72 2115 5061 0,113 1,3 9,6
91 Pa Protaktinij Proto- (grško prôtos, 'prvi, prej') + aktinij, ker je aktinij proizvod radioaktivnega razpada protaktinija 7 231,03588(1)[IX] 15,37 1841 4300 1,5 1,4×10−6[X]
92 U Uran Uran, sedmi planet Osončja 7 238,02891(3)[IX] 18,95 1405,3 4404 0,116 1,38 2,7
93 Np Neptunij Neptun, osmi planet Osončja 7 [237][IX] 20,45 917 4273 1,36 ≤ 3×10−12[X]
94 Pu Plutonij pritlikavi planet Pluton, deveti planet Osončja v času odkritja elementa 7 [244][IX] 19,85[XI] 912,5 3501 1,28 ≤ 3×10−11[X]
95 Am Americij Amerika, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen, po analogiji evropija 7 [243][IX] 13,69 1449 2880 1,13 0[XII]
96 Cm Kirij Pierre Curie in Marie Curie, francoska fizika in kemika 7 [247][IX] 13,51 1613 3383 1,28 0[XII]
97 Bk Berkelij Berkeley, Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen, po analogiji terbija 7 [247][IX] 14,79 1259 2900 1,3 0[XII]
98 Cf Kalifornij Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen 7 [251][IX] 15,1 1173 (1743)[XIII] 1,3 0[XII]
99 Es Ajnštajnij Albert Einstein, nemški fizik 7 [252][IX] 8,84 1133 (1269)[XIII] 1,3 0[XII]
100 Fm Fermij Enrico Fermi, italijanski fizik 7 [257][IX] (9,7)[XIII] (1125)[XIII] 1,3 0[XII]
101 Md Mendelevij Dimitrij Mendelejev, ruski kemik in izumitelj, ki je predlagal periodni sistem elementov 7 [258][IX] (10,3)[XIII] (1100)[XIII] 1,3 0[XII]
102 No Nobelij Alfred Nobel, švedski kemik in inženir 7 [259][IX] (9,9)[XIII] (1100)[XIII] 1,3 0[XII]
103 Lr Lavrencij Ernest Lawrence, ameriški fizik 3 7 [266][IX] (15,6)[XIII] (1900)[XIII] 1,3 0[XII]
104 Rf Raderfordij Ernest Rutherford, kemik in fizik iz Nove Zelandije 4 7 [267][IX] (23,2)[XIII] (2400)[XIII] (5800)[XIII] 0[XII]
105 Db Dubnij Dubna, Rusija, kjer se nahaja Združeni inštitut za jedrske raziskave 5 7 [268][IX] (29,3)[XIII] 0[XII]
106 Sg Siborgij Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik 6 7 [269][IX] (35,0)[XIII] 0[XII]
107 Bh Bor Niels Bohr, danski fizik 7 7 [270][IX] (37,1)[XIII] 0[XII]
108 Hs Hasij novolatinsko Hassia, 'Hessen' (nemška zvezna dežela) 8 7 [270][IX] (40,7)[XIII] 0[XII]
109 Mt Majtnerij Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka 9 7 [278][IX] (37,4)[XIII] 0[XII]
110 Ds Darmštatij Darmstadt, Nemčija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen 10 7 [281][IX] (34,8)[XIII] 0[XII]
111 Rg Rentgenij Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik 11 7 [282][IX] (28,7)[XIII] 0[XII]
112 Cn Kopernicij Nicolaus Copernicus, poljski astronom 12 7 [285][IX] (14,0)[XIII] (283)[XIV] (340)[XIV] 0[XII]
113 Nh Nihonij japonsko Nihon, 'Japonska' (kjer je bil element prvič umetno ustvarjen) 13 7 [286][IX] (16)[XIII] (700)[XIII] (1400)[XIII] 0[XII]
114 Fl Flerovij Laboratoriju za jedrske reakcije Flerov, del JINR, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen; poimenovan po Georgyju Flyorovu, ruskem fiziku 14 7 [289][IX] (14)[XIII] ~210 0[XII]
115 Mc Moskovij Moskovska oblast, Rusija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen 15 7 [290][IX] (13,5)[XIII] (700)[XIII] (1400)[XIII] 0[XII]
116 Lv Livermorij Lawrence Livermore National Laboratory v Livermore, Kalifornija, ki je sodeloval z JINR pri umetnem ustvarjanju 16 7 [293][IX] (12,9)[XIII] (700)[XIII] (1100)[XIII] 0[XII]
117 Ts Tenes Tennessee, ZDA (kjer se nahaja Oak Ridge National Laboratory) 17 7 [294][IX] (7,2)[XIII] (700)[XIII] (883)[XIII] 0[XII]
118 Og Oganeson Jurij Oganesjan, armenski fizik 18 7 [294][IX] (7)[XIII][XV] (325)[XIII] (450)[XIII][XVI] 0[XII]

Opombe

  1. Unless otherwise indicated, elements are primordial – they occur naturally, and not through decay.
  2. Helium does not solidify at a pressure of one atmosphere. Helium can only solidify at pressures above 25 atmospheres, which corresponds to a melting point of 0.95 K.
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 3,18 3,19 3,20 3,21 3,22 3,23 3,24 3,25 3,26 3,27 3,28 3,29 3,30 3,31 3,32 3,33 3,34 3,35 The isotopic composition of this element varies in some geological specimens, and the variation may exceed the uncertainty stated in the table.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 The isotopic composition of the element can vary in commercial materials, which can cause the atomic weight to deviate significantly from the given value.
  5. 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 The isotopic composition varies in terrestrial material such that a more precise atomic weight can not be given.
  6. The atomic weight of commercial lithium can vary between 6.939 and 6.996—analysis of the specific material is necessary to find a more accurate value.
  7. 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 The value listed is the conventional atomic-weight value suitable for trade and commerce. The actual value may differ depending on the isotopic composition of the sample. Since 2009, IUPAC provides the standard atomic-weight values for these elements using the interval notation. The corresponding standard atomic weights are:
    • Vodik: [1.00784, 1.00811]
    • Litij: [6.938, 6.997]
    • Bor: [10.806, 10.821]
    • Ogljik: [12.0096, 12.0116]
    • Dušik: [14.00643, 14.00728]
    • Kisik: [15.99903, 15.99977]
    • Magnezij: [24.304, 24.307]
    • Silicon: [28.084, 28.086]
    • Žveplo: [32.059, 32.076]
    • Klor: [35.446, 35.457]
    • Argon: [39.792, 39.963]
    • Brom: [79.901, 79.907]
    • Talij: [204.382, 204.385]
  8. This element sublimes at one atmosphere of pressure.
  9. 9,00 9,01 9,02 9,03 9,04 9,05 9,06 9,07 9,08 9,09 9,10 9,11 9,12 9,13 9,14 9,15 9,16 9,17 9,18 9,19 9,20 9,21 9,22 9,23 9,24 9,25 9,26 9,27 9,28 9,29 9,30 9,31 9,32 9,33 9,34 9,35 9,36 9,37 The element does not have any stable nuclides, and a value in brackets, e.g. [209], indicates the mass number of the longest-lived isotope of the element. However, four such elements, bismuth, thorium, protactinium, and uranium, have characteristic terrestrial isotopic compositions, and thus their standard atomic weights are given.
  10. 10,00 10,01 10,02 10,03 10,04 10,05 10,06 10,07 10,08 10,09 10,10 This element is transient – it occurs only through decay (and in the case of plutonium, also in traces deposited from supernovae onto Earth).
  11. For plutonium-239.[10]
  12. 12,00 12,01 12,02 12,03 12,04 12,05 12,06 12,07 12,08 12,09 12,10 12,11 12,12 12,13 12,14 12,15 12,16 12,17 12,18 12,19 12,20 12,21 12,22 12,23 This element is synthetic – the transuranic elements 95 and above do not occur naturally, but they can all be produced artificially.
  13. 13,00 13,01 13,02 13,03 13,04 13,05 13,06 13,07 13,08 13,09 13,10 13,11 13,12 13,13 13,14 13,15 13,16 13,17 13,18 13,19 13,20 13,21 13,22 13,23 13,24 13,25 13,26 13,27 13,28 13,29 13,30 13,31 13,32 13,33 13,34 13,35 13,36 The value has not been precisely measured, usually because of the element's short half-life; the value given in parentheses is a prediction.
  14. 14,0 14,1 With error bars: 283±11 K and 340±10 K respectively. The best experimental value for the boiling point of copernicium is 357+112
    −108
     K.
  15. This predicted value is for solid oganesson, not gaseous oganesson.
  16. With error bars: mp 325±15 K, bp 450±10 K.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo. "chemical element". Compendium of Chemical Terminology Spletna izdaja.
  2. "Periodic Table – Royal Society of Chemistry". www.rsc.org (angleščina).
  3. "Online Etymology Dictionary". etymonline.com (angleščina).
  4. "Slovenski etimološki slovar (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)". www.rsc.org.
  5. "Sinonimni slovar slovenskega jezika (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)". www.rsc.org.
  6. Wieser, Michael E.; et al. (2013). "Atomic weights of the elements 2011 (IUPAC Technical Report)". Pure Appl. Chemistry. 85 (5): 1047–1078. doi:10.1351/PAC-REP-13-03-02. (for standard atomic weights of elements)
  7. Sonzogni, Alejandro. "Interactive Chart of Nuclides". National Nuclear Data Center: Brookhaven National Laboratory. Pridobljeno dne 2008-06-06. (for atomic weights of elements with atomic numbers 103–118)
  8. Holman, S. W.; Lawrence, R. R.; Barr, L. (1 January 1895). "Melting Points of Aluminum, Silver, Gold, Copper, and Platinum". Proceedings of the American Academy of Arts and Sciences. 31: 218–233. doi:10.2307/20020628. JSTOR 20020628.
  9. van der Krogt, Peter. "Wolframium Wolfram Tungsten". Elementymology & Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-01-23. Pridobljeno dne 2010-03-11.
  10. Calculated from the atomic weight and the atomic volume. The unit cell, containing 16 atoms, has a volume of 319,96 cubic Å, according to Siegfried S. Hecker (2000). "Plutonium and its alloys: from atoms to microstructure" (PDF). Los Alamos Science. 26: 331., This gives a density for 239Pu of (1,66053906660×10−24g/dalton×239,0521634 daltons/atom×16 atoms/unit cell)/(319,96 Å3/unit cell × 10−24cc/Å3) or 19,85 g/cc,