Grad Snežnik
| Grad Snežnik | |
|---|---|
 Grad Snežnik v prenovljeni obleki | |
  Grad Snežnik Geografska lega: Grad Snežnik, Slovenija | |
| Lega | Kozarišče Občina Loška dolina |
| Koordinati | 45°40′59″N 14°28′8″E / 45.68306°N 14.46889°EKoordinati: 45°40′59″N 14°28′8″E / 45.68306°N 14.46889°E |
| Uradno ime: Snežnik - Grad | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 670[1] |
| Uradno ime: Snežnik - Območje gradu Snežnik | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 8765[2] |
| Uradno ime: Snežnik - Park gradu Snežnik | |
| Razglasitev | 24. januar 1987 |
| evid. št. | 7909[3] |
Grad Snežnik je grad na jugozahodnem delu loškega polja blizu kraja Kozarišče v občini Loška Dolina.
Zgodovina gradu[uredi | uredi kodo]
Grad Snežnik stoji pod istoimensko goro Snežnik. Zgodovina gradu sega verjetno kar v 11. stoletje, ko so oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi, ki so z gradnjo trdnjav želeli zavarovati pomembne prometne poti. Takšna pot je potekala tudi čez snežniške gozdove proti Istri in Kvarnerju. Prvotno podobo gradu (takrat še trdnjave) naj bi tako sestavljala dva vzporedna stolpa, povezana s hodnikom, obdajalo pa ju je visoko obzidje, okrog katerega je bil skopan še globok obrambni jarek. Grad se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 v zvezi z gospodi Snežniškimi (Schnebergi), in sicer z navedbo Majnharda Snežniškega (Meynardus de Sneperch). Snežniškim so nato v 700 letni zgodovini na gradu sledili še gospodje Rauberji, Lambergi, Eggenbergi, Auerspergi, Lichtenbergi idr., in ne nazadnje Schönburg-Waldenburgi. Grad stoji v bližini nekdanje rimske postojanke v Šmarati, od koder so, v času zadnje knežje družine Schönburg-Waldenburg (1853-1945), prenesli nagrobnike in jih vzidali v zidove v notranjosti gradu. V istem obdobju, torej v drugi polovici 19. stoletja, sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, prav tako grajski park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni kostanjevi in lipovi drevoredi ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.
V letih 1867-1875 je v grajski pristavi delovala tudi prva slovenska gozdarska šola, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi, in katere pokrovitelj je bil tedanji lastnik gradu Jurij Schönburg-Waldenburg. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo državnemu protokolu. Grad je od leta 1983 kot muzej dostopen tudi javnosti. Od 80. let dvajsetega stoletja se na Gradu Snežnik izvajajo tudi številne civilne poroke.
Grad je bil v obdobju od oktobra 2005 do junija 2008 tudi uspešno prenovljen. Danes pa z gradom upravlja Narodni muzej Slovenije.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Grad Snežnik -
Grad Snežnik -
Grad Snežnik pozimi -
V okolici Gradu Snežnik so jezdne poti
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 670«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8765«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7909«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Narodni Muzej Slovenije - Uradna stran
- Opis gradu na spletni strani Zaplana.net
- O obnovi gradu - Strukturni skladi EU, evropski sklad za regionalni razvoj
- Zgodovina gradu
- Grad Snežnik na kraji.eu
- Kronika - Iz zgodovine snežniške graščine
- Virtualna ekskurzija (Web VR) burger.si za Narodni Muzej Slovenije (2014)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
