Pojdi na vsebino

Predloga:Infopolje prometij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prometij, 61Pm
Prometij
IzgovarjavaIPA: [prométij]
Videzkovinski
Masno število[145]
Prometij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Pm

Np
neodimprometijsamarij
Vrstno število (Z)61
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f5 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 23, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1042 °C
Vrelišče3000 °C
Gostota (blizu s.t.)7,26 g/cm3
Talilna toplota7,13 kJ/mol
Izparilna toplota289 kJ/mol
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,13 (?)
Ionizacijske energije
  • 1.: 540 kJ/mol
  • 2.: 1050 kJ/mol
  • 3.: 2150 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 183 pm
Kovalentni polmer199 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte prometija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturadvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Double hexagonal close packed kristalna struktura za prometij
Temperaturni raztezek9,0 µm/(m⋅K)[1] (pri s.t.)
Toplotna prevodnost17,9 W/(m⋅K)
Električna upornostest. 0,75 µΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik[2]
Youngov modulα form: est. 46 GPa
Strižni modulα form: est. 18 GPa
Stisljivostni modulα form: est. 33 GPa
Poissonovo razmerjeα form: est. 0,28
Številka CAS7440-12-2
Zgodovina
OdkritjeChien Shiung Wu, Emilio Segrè, Hans Bethe (1942)
Prva izolacijaCharles D. Coryell, Jacob A. Marinsky, Lawrence E. Glendenin (1945)
Poimenoval poGrace Mary Coryell (1945)
Najpomembnejši izotopi prometija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
145Pm sled 17,7 let ε 145Nd
146Pm sint. 5,53 let ε 146Nd
β 146Sm
147Pm sled 2,6234 let β 147Sm
Kategorija Kategorija: Prometij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Nd ←

i'box Nd

izo
61
Pm (U)
→ Sm

i'box Sm

p · p · u · z
  Nabor podatkov, ki jih bere {{Infopolje Element}}
Ime in identifikatorji
Vrhnja slika (caption, alt)
Izgovorjava
Alotropi (demo)
Skupina (demo)
Perioda (demo)
Blok (demo)
Kategorija (slwiki)
Standardna atomska teža
  najstabilnejši izotop
Pojavljanje v naravi
Faza pri STP
Oksidacijska stanja
Slika spektralne črte
Razporeditev elektronov (cmt, ref)
Term symbol * (cmt, ref)
Wikipodatki *
Symbol etymology (11 non-trivial)
* Se ne uporablja v {{Infopolje Element}}
Glej tudi Kategorija:Podatki za elemente (54)

Sklici

  1. Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.