Praga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Praha)
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glej Praga (razločitev).
Praga
Praha
—  Mesto  —

Zastava
Grb
Vzdevek: Mesto stoterih stolpov
Geslo: Praga Caput Rei publicae
Praga is located in Češka
Praga
Lega mesta na Češkem
Koordinati: 50°05′N 14°25′E / 50.083°N 14.417°E / 50.083; 14.417Koordinati: 50°05′N 14°25′E / 50.083°N 14.417°E / 50.083; 14.417
Država Zastava Češke Češka
Regija Prestolnica Praga
Ustanovitev 9. stoletje
Upravljanje
 • župan Bohuslav Svoboda
Površina
 • Skupno 496 km2
Najvišja nadmorska višina 399 m
Najnižja nadmorska višina 177 m
Prebivalstvo (2011-09-30)[1][2]
 • Skupno 1.262.106
 • Gostota 2.500 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1xx xx
Spletna stran www.praha-mesto.cz

Praga (češko Praha) je glavno mesto in z 1,2 milijona prebivalcev (2004) obenem največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi in je kulturno ter ekonomsko središče Češke. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope na Vltavi, ki je pritok reke Labe na sredini češke kotline.

Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro Hradčani (Hradčany) in Malá Strana na levem ter Staré Město in Nové Město na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je pričelo mesto hitreje razvijati. Transport premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa že 224.000 prebivalcev. Praga je tako postala močno industrijsko središče. Nastal je Libeň s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in prehrambenih izdelkov. Praga je postala trgovski center in veliko železniško vozlišče, kasneje so se pojavile še avtocestne povezave in veliko letališče.

Vsebina

Zgodovina [uredi]

Glavni članek: Zgodovina Prage.

Prago so v drugem delu 9. stoletja ustanovili češki kralji. Mesto je vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na oblast prišel Karel IV., ki je ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, katedralo sv. Vida (najstarejšo gotsko katedralo v Evropi) na praškem gradu ter Karlovo univerzo, najstarejšo univerzo v nadalpski srednji Evropi. S tem je postala Praga tretje največje evropsko mesto.

Z združitvijo štirih manjših trgov leta 1784 je Praga končno postala mesto. Združili so se Hradčani (območje gradu), Malá Strana (Manjše mesto, južno od gradu), Staré Město (Staro mesto) in Nové Město (Novo mesto). Mesto se je še bolj povečalo s pridružitvijo krajev Josefov v 1850 in Vyšehrad leta 1883, katerima se je leta 1922 pridružilo še 37 občin. Tako je Praga tistega leta štela rekordnih 676 tisoč prebivalcev. V mestu je bila tudi manjšina 50.000 Judov, ki so med 2. svetovno vojno većinoma umrli kot žrtve antisemitizma.

Arhitektura [uredi]

Praga je eno od najlepših evropskih mest, arhitekturno izstopajo Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedež češkega predsednika. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja kot prava priča zanemarjanja čeških zgodovinskih spomenikov s strani avstrijske uprave. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta. V namen obnove celotnega kompleksa Hradčanov je tam organiziral stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu bivšemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova je stekla dokaj hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.

Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom »Rajski vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Laneh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca Jezusovega v Pragi z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in Jezusa.

Cerkev je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških knezov in kraljev.

Kratek kronološki pregled prikazuje opravljena Plečnikova dela na Praškem gradu:

Leto gradnje Opravljena dela
1921 Prva študija za stopnišče »rajskega vrta«.
1922 Drugi načrt.
1923 Velika monolitna vaza na »rajskem vrtu« in obelisk na bastiji.
1924 Impluvij z okraski, predsednikova knjižnica na gradu, soba s harfo in Bellevue na grajskem vrtu.
1925 Razgledna terasa nad Jelenovim jarkom, imenovan za umetniškega vodjo restavratorskih del na gradu.
1926 Izgradnja »Plečnikove dvorane« na gradu.
1927 Piramida v vrtu na Okopih.
1928 Začetek gradnje »Plečnikove brvi« na dvorišču gradu.
1929 Stopnišče s tretjega dvorišča na vrt na Okope.
1930 Figuralno okrasje in baldahini pred tretjim dvoriščem.
1932 Vrt na bastiji.
1933 Tretji načrt regulacije Letne.

V Pragi so 11. maja 2006. odkrili prvi javni spomenik na Praškem gradu v čast Jožeta Plečnika, njegovega uradnega arhitekta v času prenove med leti 1920 in 1935. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke, arhitektke Vladimire Bratuž Lake.

Praga ima izredno kulturno arhitektonsko zapuščino, saj so jo gradili in razvijali več kot tisoč let, tako da so tu delovali mnogi pomembni arhitekti. Mesto je tudi drugo svetovno vojno prestalo brez večjih vojaških operacij.

Kultura [uredi]

Unescova svetovna dediščina
Historic Centre of Prague
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Zgodovinski center Gradca
Države Češka
Tip Arhitekturni spomenik
Kriterij C (ii) (iv) (vi)
Referenca 616bis
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1992 (16. zasedanje)

Praga je kulturni center Češke, saj vsebuje mnogo gledališč, oper, koncertnih dvoran, galerij in glasbenih društev.

Kipi [uredi]

Najbolj znan praški kip je bronasti kip sv. Vaclava na konju. Kip je bil izdelan leta 1912, postavljen pa je na trgu Vaclavske namesti v strogem središču Prage. Kip stoji na podstavku, ob katerem so štiri figure svetnikov: Prokopa, Vojteha ali Adalberta, Ljudmile in Agneza. Na podstavku je napis: »Sveti Vaclav, vojvoda češke domovine, knez naš, ne daj umreti nam in potomcem«. Izdelal ga je kipar Josef Myslbek (1848 - 1922), ki je bil profesor na Akademiji v Pragi in predstavnik češke nacionalne šole v kiparstvu. Poleg tega dela so njegova največja dela v Pragi še štiri kamenite skupine na mostu Palackega čez Vltavo in baročni nagrobni kip kardinala Švarcenberga v katedrali.

V Pragi so trije spomeniki Karlu IV., najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je železen in v gotskem slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete Karlove univerze in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348 - 1848).

Galerije [uredi]

Zbirka umetnin vsebuje preko 400 slik, risb in grafik iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli Tiziana, Rubensa ter čeških baročnih umetnikov.
Glej tudi [1]

Razstavlja evropsko umetnost od antike do konca baroka.
Vhod iz Hradčanske namesty 15.

Razstavlja manierizem in barok na Češkem.
Vhod iz Jirske namesty 33.

Razstavlja zbirko srednjeveške umetnosti na Češkem in v srednji Evropi.
Vhod iz U Milosrdnych 17.

Ima stalne razstave sodobne umetnosti.
Vhod iz Dukelskych hrdinu 47.
Glej tudi [2]

Bogata slikarska zbirka vsebuje dela iz gotike, baroka in rokokoja do prve polovice 19. stoletja.
Vhod iz Nadvori 1.

Nova galerija z bogato zbirko umetniških fotografij.
Vhod iz Venčeslavske namesty 31.
Glej tudi [3]

Razstavlja dela čeških slikarjev iz 19. stoletja in kiparjev od 1900 do 1970. leta.
Vhod iz U Trojskeho zamku 1.

V njej je stalna razstava del kiparja Františka Bileka (1872 - 1941). Bilek je bil eden vodilnih umetnikov simbolizma art-nouveau.
Vhod v Bilek villa.

Gledališča [uredi]

Deluje v neorenesančni zgradbi iz leta 1868. Gledališki program sestavljajo drame, opere in občasno balet.
Vhod iz Narodni trida 2.
Glej tudi [4]

Program sestavljajo opere, balet in večkrat drame. Vhod je iz Ovocni trh 1.

Opera in balet [uredi]

Ima redne predstave oper in baleta.
Vhod iz Legerova 75.
Glej tudi [5]

Prireja multimedijske predstave, glasbene, plesne in filmske spektakle. Vstopnice so običajno razprodane za par tednov naprej, zato so rezervacije nujne, saj ima dvorana samo 397 sedežev.
Vhod iz Narodni 4.
Glej tudi [6], za otroške predstave pa [7]

Muzeji [uredi]

Je muzej z zelo bogatimi zbirkami s področja astronomije, geodezije, matematike, fizike, kartografije in zbirke številnih drugih uporabnih ved. Stalno postavljene ima razstave iz panog:

Vhod iz Kostelni 42. Glej tudi [8]

Glej tudi [9]

Muzej Alfonza Muhe, glej tudi [10].

Znamenita vila, v kateri je bival Wolfgang Amadeus Mozart. Glej tudi [11]

Bogate zbirke kultur Afrike, Azije in Amerike.
Glej tudi [12]

Prikazuje žalostno usodo Judov v času nacizma v Pragi.
Glej tudi [13].

Prikazuje bogato zbirko raznih igrač iz vsega sveta.
Vhod je iz Jirske ulice, glej tudi [14].

Zbirka o zgodovini pedagogike, tudi naše.
Vhod iz Valdštajnska 20.
Glej tudi [15].

Postavljen je na več lokacijah, sestavljajo pa ga trije oddelki, vojaško tehnični muzej, letalski muzej in armadni muzej.
Glej tudi [16].

Gostuje v Pragi do rekonstrukcije svojih prostorov, predvidoma do leta 2007.
Vhod je iz Husove ul. 19 in 21, glej tudi [17].

Sprehod skozi zgodovino popularne glasbe.
Glej tudi [18].

Muzej ima vhod na Husinecka 11a.

Prikazuje bogate zbirke orodij in priprav za kmetijstvo in prehrambeno industrijo.
Vhod je iz Kostelni 44.

Prikazuje nastanek, razvoj in novejše stanje Pošte na Češkem.
Vhod je iz Nove Mlyny 2.

Prikazuje razvoj in pridobivanje mestnega plina v Pragi.
Vhod U plynarny 500.

Glasba [uredi]

To je velika zgradba z velikimi sobanami, v katerih so koncerti manjših glasbenih skupin. Zvrst glasbe je zelo različna, vendar prevladuje klasična glasba, običajno kot spremljava ob otvoritvah različnih razstav. Vhod je iz Alsovo nabrezi 12.

Koncertna dvorana običajno gosti glasbene predstave klasične glasbe. Vhod je iz Namesti Republiky 5.

Vrtovi in parki [uredi]

Vrtov in parkov je v Pragi približno 250, če k tem prištevamo tudi manjše, ki so v soseščini starejših palač. Večina teh je postala odprta javnosti šele po letu 1989. Največ vrtov je oblikovanih v baročnem in renesančnem stilu. Najbolj znani so:

Šolstvo [uredi]

Mesto ima razen Karlove univerze še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehnološko univerzo, ustanovljeno leta 1707.

Karlova univerza v Pragi (UK) - ustanovljena leta 1348 [uredi]

Na njej deluje 17 fakultet:

  1. Katoliška fakulteta
  2. Evangelična teološka fakulteta
  3. Husitska teološka fakulteta
  4. Pravna fakulteta
  5. 1. medicinska fakulteta
  6. 2. medicinska fakulteta
  7. 3. medicinska fakulteta
  8. Medicinska fakulteta (Plzeň)
  9. Medicinska fakulteta (Hradec Králové)
  10. Farmacevtska fakulteta Hradec Králové
  11. Filozofska fakulteta
  12. Fakulteta za naravoslovje Glej angleško povezavo- [19]
  13. Matematično-fizikalna fakulteta
  14. Pedagoška fakulteta
  15. Fakulteta socialnih ved
  16. Fakulteta za telesno vzgojo in šport Glej angleško povezavo- [20]
  17. Humanitna fakulteta

Tehnična univerza v Pragi (ČVUT) [uredi]

Na njej deluje šest fakultet:

Prevoz [uredi]

Javni prevoz obsega tri proge podzemne železnice, tramvaj in avtobusni prevoz. V mestu je mednarodno letališče Ruzyně, ki je glavno vzletišče češkega letalskega prevoznika ČSA.

Mednarodno letališče Ruzyně pri Pragi je sodobno opremljeno. Večina potniškega prometa pa gravitira v geografski prostor severne Evrope in preko Atlantika. Iz statistike prometa v letu 2003 izhaja, da je na Sever potovalo približno 5 milijonov potnikov, na Jug - južna Evropa in Sredozemlje pa le 250.000 potnikov.

Na letališču ima svoja predstavništva 16 letalskih družb, ki vzdržujejo redne letalske linije z Ruzyne, med njimi ni slovenskega prevoznika.

Prebivalstvo skozi čas [uredi]

1230: približno 3-4,000 prebivalcev
1370: približno 40,000
1600: približno 60,000 2
1804: 76,000
1837: 105,500
1850: 118,400 (157,200 skupaj s predmestji)
1880: 162,300 (314,400 skupaj s predmestji)
1900: 201,600 (514,300 skupaj s predmestji)
1925: 718,300
1950: 931,500
1980: 1,182,800
1998: 1,193,300
2001: 1,169,100
2003: 1.172.500

Galerija [uredi]

  • Hradčani

  • Hradčani - pogled z Vltave

  • Tramvaj v parku v Pragi

  • Eden najvišjih nebotičnikov v mestu

  • Jezus obkrožen s hebrejskimi črkami - Karlov most

  • Kip W. A. Mozarta pred muzejom v Vili Betramki

  • Staromestni trg

  • zid posvečen John Lennon-u

  • Vrata na Karlov most - Mala strana

  • Ulica na Mali strani pod gradom

  • Katedrala Sv. Vida na Praškem gradu

  • Mala trgovina na zlati ulici na Praškem gradu

  • Panorama Prage s Praškega gradu

  • Rudolfinum

  • Vacslavski trg

Glej tudi [uredi]

Reference [uredi]

  1. ^ Czech Statistical Office (2012 [last update]). Statistical bulletin. czso.cz. Pridobljeno dne 26 January 2012.
  2. ^ Eurostat. Urban Audit 2004. Pridobljeno dne 20 July 2008.

Zunanje povezave [uredi]

Poglejte si besedo praga v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Praha
p · p · u · zEvropska prestolnica kulture

1985 Atene · 1986 Firence · 1987 Amsterdam · 1988 Zahodni Berlin · 1989 Pariz · 1990 Glasgow · 1991 Dublin · 1992 Madrid · 1993 Antwerp · 1994 Lizbona · 1995 Luxembourg City · 1996 København · 1997 Thessaloniki · 1998 Stockholm · 1999 Weimar · 2000 Reykjavík · Bergen · Helsinki · Bruselj · Praga · Kraków · Santiago de Compostela · Avignon · Bologna · 2001 Rotterdam · Porto · 2002 Bruges · Salamanca · 2003 Gradec · 2004 Genova · Lille · 2005 Cork · 2006 Patras · 2007 Luksemburg · Sibiu · 2008 Liverpool · Stavanger · 2009 Linz · Vilna · 2010 Essen · Istanbul · Pécs · 2011 Turku · Tallinn · 2012 Maribor · Guimarães · 2013 Košice  · Marseille

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Praga&oldid=4029668«