Zgodovina Prage

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ta članek opisuje zgodovino Prage, češkega glavnega mesta. Datumi so razporejeni kronološko.

Pred letom 1000[uredi | uredi kodo]

  • 870: knez Borivoj I. osnuje Praški grad,
  • 872: Svatopulk prizna Borivoja; v Prago pride velikomoravski škof Metod; Čehi sprejmejo krščanstvo kot »pravo vero«,
  • 874: krščansko vero sprejmeta tudi Borivoj in Ljudmila,
  • 883: Borivoj postavi cerkev Sv. Klimenta na Levem Gradcu (Levy Hradec), ki je tudi prva cerkev na Češkem,
  • 885: zgrajena je cerkev Device Marije na Praškem gradu,
  • 888-890: Prago osvoji Velika Moravska,
  • 895: po Svatopulkovi smrti pride do odcepitve od Velike Moravske, Spytihnev I. sklene vazalno pogodbo z vzhodnofrankovskim kraljem Arnulfom Koroškim (Arnulfem Korutanskym), s čimer naj bi se zaščitil pred Madžari, kar je začetek uvajanja karolinške kulture in latinske liturgije,
  • 926+: osnovana je rotunda Sv. Vida (Vita) na Praškem gradu,
  • 932: relikvije Sv. Venčeslava (Vaclava) shranijo na Praškem gradu,
  • 10. stoletje: na nasprotnem bregu Vltave je postavljen grad Višegrad (Vyšehrad),
  • 965: nastanejo prvi pisani zapisi arabsko-judovskega trgovca Ibrahima Ibn Jakuba o Pragi, piše o bogatem trgovskem mestu iz kamna in apna,
  • 973: ustanovljena je nadškofija, prvi praški škof je bil saški menih Detmar,
  • 995: Praga ostane edini sedež oblasti v kneževini po pomoru Slavnikovcev.

1101 - 1200[uredi | uredi kodo]

  • 1085: Praga postane kraljevsko mesto, v katerem ima sedež češki kralj Vratislav I.,
  • V letih 1158-1172 Vladislav II. spet pridobi kraljevski naziv od cesarja Friderika I. Barbarosse v zahvalo za pomoč pri bojnem pohodu v Milano. Praga tako spet postane kraljevsko mesto,
  • 1172: dokončana je gradnja drugega kamnitega mostu v srednji Evropi - Juditinega mostu,
  • 1198: Praga je prestolnica kralja Pšemisla Otokarja (Premysla Otakara) I. in od leta 1212 tudi njegovih naslednikov (dedičev kraljevskega naziva).

1201 - 1300[uredi | uredi kodo]

  • 1230+: nastaja Staro Mesto (Stare Mesto),
  • 1257: nastane praška četrt Mala Strana, ki jo osnuje Pšemisl Otokar (Premisl Otakar) II.

1301 - 1400[uredi | uredi kodo]

  • Od 1310-1346 po smrti Vaclava III. postane češki kralj Jan Luksemburški (Lucembbursky),
  • Okoli leta 1320 nastanejo Hradčani,
  • 1338: ustanovljena je mestna hiša, magistrat v Starem Mestu, pomen mesta se povečuje,
  • 1342: poplava odnese Juditin most,
  • 1344: praško škofijo povišajo v nadškofijo, začnejo z gradnjo katedrale Sv. Vida (Vita, Vaclava in Vojtecha),
  • 1346-1378: doba Karla IV. Luksemburškega. Praga je glavno mesto češkega kraljestva in Svete rimske države, pomembno trgovsko križišče in tretje največje mesto v Evropi, nadaljuje se urbanistični razvoj mesta v stilu mogočne gotike,
  • 1348: s Karlovo listino je ustanovljena prva univerza v Srednji Evropi, Karlova univerza,
  • 1348: zasnovano je Novo Mesto (Nove Mesto), istočasno v Starem Mestu izbruhne velik požar,
  • 1357: Peter (Petr) Parler začne z gradnjo Karlovega mosta.

1401 - 1500[uredi | uredi kodo]

  • 1378-1415: naraščajo verske razprtije in družbene napetosti, nastane reformistično gibanje, ki ga vodi rektor univerze in pridigar Jan Hus, ki deluje v Betlehemski kapeli. Položaj se zaostri po sežigu Jana Husa, ki so ga na cerkvenem koncilu v Konstanci (češko Kostnica) obsodili in sežgali na grmadi, čeprav mu je cesar Sigmund zagotovil varnost,
  • 1419-1437: poskusi duhovščine za reformo cerkve naraščajo v husitsko revolucijo proti katoliški cerkvi in cesarju,
  • Julij 1419: prva praška defenestracija občinskih svetnikov iz mestne hiše v Novem Mestu (Novomestska radnice) - množica jih je vrgla skozi okno - to je bila vstaja siromakov, ki jo je vodil husitski pridigar Jan Želivski (Želivsky),
  • 1420: bitka v Pragi na gori Vitkov, v kateri husitska vojska pod vodstvom Jana Žižke porazi križarsko odpravo cesarja Sigismunda Luksemburškega. Posamezni deli Prage se združijo v eno občino, vpliv mestne oblasti pa se razširi,
  • 1424: nastopi začasna državljanska vojna, Jan Žižka porazi pri Skalici in Malešovu armado Pražanov in Pansko enoto. Praga spet razpade na posamezna mesta po razkolu med staromestnimi zmernimi Husiti in novomestnimi Radikalci,
  • Maj 1434: Novo Mesto zavzameta vojska Starega Mesta in Panska enota, nekaj dni zatem Panska enota porazi radikalne sirote pri Lipanih,
  • 1458: deželni zbor za kralja v mestni hiši v Starem Mestu izvoli Jurija Podebradskega,
  • 1483: vstaja praških meščanov proti poskusom za obnovitev vpliva katoliške cerkve.

1501 - 1600[uredi | uredi kodo]

  • 1526: začetek Habsburške dinastije s Ferdinandom I., ki zasede češki prestol (vladavina te dinastije traja vse do leta 1918),
  • 1547: neuspešna vstaja stanov proti Ferdinandu I., čemur sledi omejitev mestnih privilegijev, politične oblasti in samostojnosti, zaplemba premoženja in padec v razvoju.

1601 - 1700[uredi | uredi kodo]

  • 1583-1612: v času vladanja Rudolfa II. je Praga cesarska prestolnica, že drugič središče družabnega in kulturnega življenja ter izobraženosti, poteka tudi renesančna prezidava mesta,
  • 1618: vneti katolik Ferdinand II. ukine zagotovljeno versko svobodo in druge pravice, ki jih je uvedel Rudolf, zato izbruhne češka stanovska vstaja proti Habsburžanom, zgodi se druga praška defenestracija (sovražnike so metali skozi okna) na Praškem gradu,
  • 1619: češki stanovi za kralja izvolijo Friderika V., enega od knezov in člana Protestantske unije,
  • 1621: v novembru armade čeških stanov na Beli Gori premaga Ferdinandova armada. »Zimski kralj« Friderik zbeži iz dežele in vstaja je zatrta,
  • Junij 1621: javno usmrtijo 27 čeških plemičev iz vrst tistih stanov, ki so se uprli cesarju na trgu v Starem Mestu (Staromestske Namesti),
  • 1620-1621: začne se obdobje teme, propadanje češkega jezika in narodne zavesti, preganjanje in eksodus čeških in moravskih protestantov (npr. Vaclav Hollar, Jan Amos Komensky). Pomembne urade prestavijo na Dunaj, Praga politično propade in pade na raven province, sočasno poteka jezuitska rekatolizacija, ustanavljajo se novi samostani in hrami, katoliško plemstvo gradi nove palače,
  • 1627: Ferdinand II. razglasi reformirano deželno ureditev, dovoljena je le katoliška vera, kraljevim mestom odvzame skoraj vso politično oblast in utrdi absolutistični režim s centralnimi uradi na Dunaju,
  • 1648: zadnje leto švedskega obleganja Prage (od 1618 do 1648 je divjala tridesetletna vojna) pod poveljstvom generala Konigsmarcka, zasedejo zahodni breg Vltave, oplenijo tudi samostane na levem bregu, Praški grad in Rudolfinske zbirke, bombardirajo vzhodna praška mesta, bijejo se boji za Karlov most, vendar mesto kljubuje napadom zahvaljujoč avstrijskim okrepitvam, novemu baročnemu utrjevanju mesta in tudi zaradi pomoči »Praških študentov« v boju za most vse do sklenitve Westfalskega miru,
  • 1689: v mestu izbruhne velik požar, kar je impulz za gradnjo v stilu praške baročne arhitekture.

1701 - 1800[uredi | uredi kodo]

  • 1741: v vojni za avstrijsko nasledstvo Prago zasede francosko-bavarska armada,
  • 1744: zaradi konflikta v vojni za avstrijsko nasledstvo Prago zasede pruska armada,
  • 1784: združijo se do tedaj samostojna praška mesta (Hradčani, Mala Strana, Staro mesto in Novo mesto) s patentom cesarja Jožefa II,
  • 1791: v Pragi je prva splošna deželna razstava.

1801 - 1900[uredi | uredi kodo]

  • 1784 do 1848: dogaja se češki narodni preporod, začenja se industrijska revolucija, nastajajo češke institucije, razvijati se začnejo industrijska predmestja za obzidjem Prage,
  • 1848: v juniju je vstaja radikalnih demokratov, mesto zasede cesarska armada, ki jo vodi maršal A. Windisch-Graetz, ustoličena je vojaška diktatura na Češkem,
  • 1849 do 1859: ukinjeno je podložništvo, izvajajo upravne reforme, krepi se policijski režim, nastopi čas absolutizma pod ministrom Aleksandrom Bachom,
  • 1861 do 1913: zagotovljena je češka večina v mestni upravi, začenja se modernizacija v metropoli vključno z izgradnjo reprezentančnih in javnih objektov: Narodno gledališče, Narodni muzej, Rudolfinum, razgledni stolp na hribu Petŕin, Akademija znanosti. Organizirajo se tudi politične stranke, velike družbeno-kulturne prireditve, športne prireditve, etnografska razstava, Vsesokolski zlet itd,
  • 1890: v Pragi je stoletna poplava, poplavljeno je Staro mesto vse do Staromestnega trga, voda podre nekaj obokov Karlovega mosta,
  • 1893: začne se sanacija Starega mesta in Židovske četrti.

1901 - 2000[uredi | uredi kodo]

  • 1918: v oktobru Češkoslovaška razglasi samostojnost, Praga postane glavno mesto nove republike, množica meščanov podre Marianski steber, kip maršala Radeckega, kip cesarja Franca I. in druge simbole Habsburške monarhije,
  • 1922: mesto se razširi na ozemlje Velike Prage tako, da priključijo k Pragi še 37 okoliških občin, v naslednjih letih se prične velik kulturni razcvet, razvija se umetnost in arhitektura (avantgarda, funkcionalizem),
  • 1923: na letališču v Kbelich prične oddajati radijska postaja,
  • 1929: v septembru dokončajo dograditev katedrale sv. Vita (po Jožefu Mockerju) ob 1000-letnici nasilne smrti (umora) sv. Vaclava,
  • 1937: otvoritev mednarodnega letališča Ruzγne,
  • 1938: število mestnega prebivalstva doseže milijon. Českoslovaška začenja splošno mobilizacijo vojske,
  • 1939: v marcu nemška armada zasede Prago, mnogo prebivalcev emigrira, okupatorji razglasijo Protektorat Češka in Moravska kot del Nemškega rajha, uveden je promet po desni strani ulic,
  • 1939: v novembru izbruhnejo študentske demonstracije proti nacizmu, sledi smrt Jana Opletala, v protektoratu pa zaprejo vse češke visoke šole, tako da lahko študentje nadaljujejo študij le na nemških visokih šolah,
  • 1939 do 1945: čas okupacije Češkoslovaške, dogajajo se usmrtitve, gestapo zapira in deportira politične nasprotnike, zgodi se propad zgodovinske judovske skupnosti na Češkoslovaškem (okrog 120.000 Judov),
  • 1942: češkoslovaški padalci, ki jih pošljejo iz Anglije, izvedejo atentat na vodjo protektorata Reiharda Heydricha v Pragi, sledi maščevanje okupatorja in policijski teror se zaostri,
  • 1945: v februarju napad ameriškega letalstva na Prago, zaradi napake v navigaciji (piloti so mislili, da so že nad Dresdnom) bombe uničijo Emauzsky samostan, stavbe v Nuslih in tovarne v Vršovicah,
  • 1945: v maju pride do praške vstaje, ostri boji z lahkim orožjem so povsod v mestu, pogori mestna hiša v Starem Mestu, borbe so za stavbo češkega radia, organizirana je obramba proti enotam SS na Pankracu, na Jugu Prage je uspešna pomoč vlasovcev, ameriška delegacija se pogaja z Nemci, sledi pa prihod Sovjetske armade preko Ruzyna,
  • 1948: na oblast v Češkoslovaški pride Komunistična stranka Češkoslovaške - KSČ, kar se zgodi po predhodni pripravi terena po vojni ob podpori SSSR, po februarskem puču, kasneje imenovan tudi Zmagoslavni februar 1948. Zgodi se drugi val emigracije iz Češkoslovaške, ljudje množično emigrirajo v tujino. Začenjajo se politični procesi, podržavljajo se zasebna podjetja, uvede se cenzura in sistematični policijski nadzor v državi. Mestna uprava je reformirana, ukinjen je magistrat in okrožja so ponovno razdeljena,
  • 1953: na praznik 1. maja začne z oddajanjem TV sporeda Češkoslovaška televizija iz zgradbe Meščanska beseda,
  • 1960: pride do nove upravne delitve področij v Pragi, priključijo ji 4 občine. Tega leta pričnejo z množično gradnjo blokovskih naselij na praški periferiji, zgradbe gradijo iz montažnih elementov,
  • 1968: obratovati začne novo mednarodno letališče v Ruzynu. Pragi priključijo nadaljnjih 21 občin,
  • 1968: pride do zamenjave v vodstvu KSČ, nov predsednik in vlada omogočijo demokratične reforme in »Socializem s človeškim obrazom«. Zgodi se Praška pomlad, ukinejo cenzuro, kar omogoči pogoje za razvoj političnega življenja in obnovo stikov s svetom. SSSR in prijateljske - satelitske države kritizirajo te spremembe in nastopijo proti desničarskim vplivom,
  • 1968: poleti nadaljujejo z reformami, zaradi česar jih svari SSSR in Leonid Iljič Brežnjev, sovjetska armada je navzoča na vojaških vajah, te pa se kar podaljšujejo, sledi ultimat s strani KSSS pri pogajanjih v Čierni nad Tiso,
  • 1968: 21. avgusta izvedejo armade Varšavskega sporazuma invazijo na ČSSR. Prago zasedejo z letalskimi enotami preko letališča v Rizynu. Borbe se odvijajo v centru mesta, prebivalci izvajajo državljanske protestne akcije. Vodstvo vključno z Dubčkom odpeljejo v Moskvo. Ponižani Dubček mora umakniti reforme - podpisati mora Moskovske protokole, nato ga odstavijo. Na Vysočanih skličejo izredni kongres KSČ,
  • 1969: zaradi zasedbe se protestno sežgejo Jan Palach, J. Zajic in E. Plock, s protesti pa nadaljujejo državljani na razne načine, tako tudi proslavo zmage na svetovnem prvenstvu v hokeju izrabijo v protisovjetsko demonstracijo in pride do napadov na Aeroflot. Novo konservativno vodstvo KSČ pošlje nad demonstrante češkoslovaško armado, ki brutalno zaduši demonstracije, nato sledi legalizacija tega početja in novo obdobje normalizacije, ki pa traja kar 20 let,
  • 1970: izdajo Razlago o razvoju krize, izvajajo politične čistke v družbi, preverjajo vse člane KSČ, utrjujejo neostalinizem in policijsko državo pod Gustavom Husakom. Pragi priključijo še 4 občine,
  • 1973: postavijo Nuselski most kot del Severno-južne magistrale, ki je v gradnji,
  • 1974: prične se promet na prvi izmed prihodnjih treh tras metroja. Pragi priključijo še 30 občin, sledi pa izgradnja supernaselja v Južnem Mestu,
  • 1977: objavijo Listino 77, v odgovor nanjo pa oporečniki Antilistino, sledi prorežimski kongres čeških pisateljev,
  • 1983: po obnovi zgradbe znova odprejo Narodno gledališče (Narodni divadlo),
  • 1985: na stadionu v Strahovu je organizirana Spartakiada, ki se je udeleži milijon ljudi, to je zadnja tovrstna prireditev,
  • 1985 do 1989: v državi naraščajo gospodarske težave, konkurenčna sposobnost se manjša, v mestu so razmere vse slabše, nastopajo težave v prometu, splošni oskrbi, ekoloških razmerah, stanje zgodovinskega središča mesta je vse slabše, politično vodstvo pa uvede le neznatne spremembe v okviru programa reorganizacije pod vplivom sovjetske perestrojke,
  • 1987: Prago obišče Mihail Gorbačov, vendar to nima nobenega posebnega vpliva na življenje v državi,
  • 1988: ob obletnici demonstracij v avgustu in oktobru se sproži protirežimsko razpoloženje. Na dan človekovih pravic je organiziran prvi dovoljen shod opozicije na Škroupovem trgu,
  • 1989: v januarju poteka »Palachov teden« protirežimskih demonstracij, sledijo policijski posegi, kar sproži nadaljnje demonstracije 21. avgusta in 28. oktobra na trgu sv. Vaclava. Nastopi politične opozicije se okrepijo, prav tako tudi kritike v javnosti,
  • 1989: od poletja do oktobra se množično povečuje število emigrantov iz DDR-Nemške demokratične republike, ki prosijo za azil na veleposlaništvu ZRN-Zvezne republike Nemčije. Veleposlaništvo v Pragi je dobesedno oblegano. Zahodnonemške oblasti in Češkoslovaški politični vrh pritisne na DDR, da uredi razmere, posledica tega je odprtje meje med DDR in ZRN, v nadaljevanju pa padec Berlinskega zidu,
  • 1989: v novembru zadušijo študentske manifestacije na Narodni ulici, javnost burno reagira, sproži se val stavk in demonstracij več stotisoč ljudi, zgodi se »Žametna revolucija«. Vodjo Praške KSČ M. Štépána na demonstraciji v tovarni ČKD Vysočany izžvižgajo. Sledijo pogovori in kompromisi med opozicijo in KSČ. Na vodstvu stranke K. Urbanek zamenja M. Jakša.
  • 1989: v decembru se stopnjuje pritisk javnosti, ker KSČ ne dobi podpore SSSR, vlada odstopi. Nekomunistični poslanci zahtevajo vstop v vlado, sledi sprememba ustave in črtanje člena o »vodilni vlogi KSČ, Narodni fronti in učenju marksizma«. Predsednik Husak odstopi,
  • 1990: pred junijskimi svobodnimi volitvami odjekne nepojasnjena eksplozija na Staromestnem trgu. Država ČSSR se preimenuje v ČSFR-Češka in Slovaška federativna republika,
  • 1990: v Prago prideta na zgodovinski obisk papež Janez Pavel II. in ameriški predsednik George Bush. Zadnje enote Sovjetske armade zapustijo Češkoslovaško,
  • 1991: pride do nesoglasij pri pogajanjih o pristojnostih narodnih vlad in v zvezi z nazivom države. Organizirana je jubilejna »Splošna deželna razstava«,
  • 1992: zgodovinsko središče Prage vpišejo na UNESCOv seznam Sklada svetovne kulturne dediščine. Politične razprtije med vladama Češke in Slovaške se stopnjujejo, končno sprejmejo soglasno razdelitev češkoslovaške federacije - ČSFR na dve samostojni državi. Predsednik federacije odstopi, v decembru pa sprejmejo ustavo Češke republike,
  • 1993: v januarju postane Praga glavno mesto samostojne Češke republike in njenih institucij,
  • 1995: izvedena je nova upravna razdelitev Prage, uvedena je lokalna samouprava za posamezne dele mesta.

Po letu 2000[uredi | uredi kodo]

  • 2000: Prago izvolijo za eno izmed evropskih kulturnih mest - mesto kulture za leto 2000. Končajo tudi z obnovo Smichova,
  • 2000: v septembru poteka v Pragi kongres Mednarodnega monetarnega sklada, na ulicah se vnemajo spopadi med demonstranti (pretežno tujci), ki protestirajo proti globalizaciji in policijo,
  • 2001: v oktobru je srečanje voditeljev držav Severnoatlantske zveze, od septembra dalje pa se močno povečajo varnostni ukrepi zaradi dogodkov v ZDA. Vojska zastraži ambasade in poslopje Radia Svobodna Evropa,
  • 2002: v avgustu Vltava prestopi bregove in poplavi obrežna področja; četrti Zbraslav, Smichov, Mala Strana, severni del Starega Mesta, Holešovice, Bubeneč, Liben in Troja. Evakuirati morajo Karlin, podre se nekaj stavb, poplavljeni so tudi odseki Metroja v centru mesta. Škoda je ogromna,
  • 2004: v maju potekajo uradne proslave ob vstopu države v Evropsko unijo.