Fran Saleški Finžgar: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.85.214 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Malevichslowiki Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
== Življenje == |
== Življenje == |
||
Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod [[Stol, Karavanke|Stolom na Gorenjskem]], v revni kajžarski [[družina|družini]]. Oče si je |
Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod [[Stol, Karavanke|Stolom na Gorenjskem]], v revni kajžarski [[družina|družini]]. Oče si je pomagal kot krojač. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v [[Radovljica|Radovljico]] v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem [[osnovna šola|osnovnem šolanju]] doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so se potem v njegovem življenju nekajkrat ponovile. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko [[matura|maturiral]]. Šolanje je nadaljeval v [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|Bogoslovnem semenišču Ljubljana]]. [[duhovniško posvečenje|Posvečen]] je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v [[Bohinj]]u, na [[Jesenice|Jesenicah]], v [[Kočevje|Kočevju]], v [[Idrija|Idriji]], [[Sora (naselje)|Sori]], Želimljah in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] v Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Poleti 1944 je praznoval kot zlatomašnik. Za tem je komaj preživel v bombardiranju, ki je močno poškodovalo njegovo hišo. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na [[Kolezija|Koleziji]], ki jo je načrtoval [[arhitekt]] [[Jože Plečnik]] (ob potoku [[Gradaščica]]). Ulica, ob kateri stoji njegov dom, se danes imenuje [[Finžgarjeva ulica, Ljubljana|Finžgarjeva ulica]] št. 12. Rojstna hiša je urejena v [[muzej]], po njem se je imenovala [[Finžgarjeva nagrada]] za literaturo. |
||
Bil je urednik ''[[Mladika|Mladike]]'' in med prvimi rednimi člani [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], od 1941 tudi [[častni meščan Ljubljane]]. |
Bil je urednik ''[[Mladika|Mladike]]'' in med prvimi rednimi člani [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], od 1941 tudi [[častni meščan Ljubljane]]. |
Redakcija: 11:08, 1. marec 2020
Fran Saleški Finžgar | |
---|---|
Rojstvo | 9. februar 1871[1][2][…] Doslovče |
Smrt | 2. junij 1962[1][2][…] (91 let) Ljubljana[1] |
Državljanstvo | SFRJ Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
Poklic | jezikoslovec, pesnik, pisatelj, duhovnik, prevajalec, otroški pisatelj, dramatik, urednik |
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji.
Življenje
Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Oče si je pomagal kot krojač. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so se potem v njegovem življenju nekajkrat ponovile. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, Sori, Želimljah in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo v Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Poleti 1944 je praznoval kot zlatomašnik. Za tem je komaj preživel v bombardiranju, ki je močno poškodovalo njegovo hišo. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik (ob potoku Gradaščica). Ulica, ob kateri stoji njegov dom, se danes imenuje Finžgarjeva ulica št. 12. Rojstna hiša je urejena v muzej, po njem se je imenovala Finžgarjeva nagrada za literaturo.
Bil je urednik Mladike in med prvimi rednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od 1941 tudi častni meščan Ljubljane.
Delo
Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, kar je kasneje opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem s podnaslovom Povest davnih dedov (1906-1907) je prikazal spopadanje med Slovani (v delu so imenovani Sloveni) in Bizantinci. Ima napeto in razširjeno zgodbo, ki naj bi spodbujala narod. Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge.
V ljudskih povestih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti (povesti Strici, Dekla Ančka, Beli ženin), prav tako v ljudskih igrah Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja. Spomine na mladost je predstavil v delu Leta mojega popotovanja (1957). Pisal je tudi za mladino (Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca).
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #119293781 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
Viri
- Jože Šifrer: Znameniti Slovenci: Franc Saleški Finžgar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.
Glej tudi
- Finžgarjeva rojstna hiša
- Pot kulturne dediščine
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- slovenska književnost
- seznam častnih meščanov Ljubljane
- seznam slovenskih duhovnikov
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih urednikov
Zunanje povezave
- Grafenauer Ivan. »Finžgar Fran Saleški«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=241
- http://www.dogaja.se/opis/fran_saleski_finzgar/10024
- Rojeni leta 1871
- Umrli leta 1962
- Slovenski dramatiki
- Slovenski rimskokatoliški duhovniki
- Slovenski pisatelji
- Slovenski prevajalci
- Slovenski akademiki
- Častni meščani Ljubljane
- Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Slovenski uredniki
- Prešernovi nagrajenci
- Levstikovi nagrajenci
- Pokopani na Žalah, Ljubljana
- Fran Saleški Finžgar