Slovenci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Slovenski)
Jump to navigation Jump to search
Slovenci
Primoz-Trubar.jpg Georg Freiherr von Vega 1802.jpg Prešern-Goldenstein.jpg Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg 1904 photo of Anton Ažbe.jpg Ivan Cankar.jpg Rudolf Maister 1910s.jpg Herman Potocnik Noordung.jpg Jozef Stefan.jpg Korosec anton.jpg Kocbek.jpg Janez Drnovsek crop.jpg Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 02.jpg Drago Jancar a Brno, 2010.JPG Majdic Petra-Trondheim09-1.jpg Tina Maze.jpg
 ·Trubar · Vega ·Prešeren · Slomšek
 · Ažbe · Cankar · Maister  · Potočnik
 · Stefan · Korošec · Kocbek · Drnovšek
 · Žižek · Jančar · Štukelj · Majdič · Maze
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Slovenije Slovenija:
   1.630.000 (2002)[1]
Flag of the United States.svg ZDA176.691 (2000)[2]
Zastava Italije Italija83.000 - 100.000 (ocena)[3]
Flag of Canada.svg Kanada35.940[4]
Zastava Argentine Argentina30.000 (ocena)[5]
Zastava Avstrije Avstrija24.855[6]
Zastava Nemčije Nemčija21.759 (2003)[7]
Zastava Avstralije Avstralija20.000 (1999)[8]
Zastava Hrvaške Hrvaška13.173 (2001)[9]
Zastava Srbije Srbija5.104 (2002)[10]
Zastava Švedske Švedska4.000 (ocena)[11]
Zastava Francije Francija4.000 (ocena)[11]
Zastava Madžarske Madžarska3.025[12]
Zastava Urugvaja Urugvaj2.000 - 3.000 (ocena)[11]
Zastava Švice Švica1.601[13]
Zastava Belgije Belgija1.500 (ocena)[11]
Zastava Brazilije Brazilija1.500 (ocena)[11]
Zastava Nizozemske Nizozemska1.000 - 2.000 (ocena)[14]
Venezuela Venezuela1.000 (ocena)[11]
Zastava Makedonije Makedonija403 (1994)[11]
Zastava Čila Čile200 (ocena)[11]
Zastava Južne Afrike Južna Afrika100 (ocena)[11]
Jeziki
slovenščina
Religija
Prevladujejo rimokatoličani (59,6 %), nekaj je tudi protestantov (1,0 %) - od tega evangeličanov (0,8 %), pravoslavcev (0,2 %), muslimanov (0,2 %). 3,9 % je vernih a ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Ateistov je 11,4 %. 16,7 % je neopredeljenih.[1]
Sorodne etnične skupine
drugi Slovani

Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,1 milijona)[15], v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 2.095.861 (26. maj 2020) prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.

Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina v Italiji šteje po oceni okoli 100.000 pripadnikov.

Slovenci sodijo v najbolj severozahodno skupino Južnih Slovanov, govorijo slovenščino.

Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz časa neandertalcev izvira piščalka iz Divjih bab, ki je bila najdena v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem.

V mlajši kameni dobi in bakreni dobi so se prebivalci ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, na prehodu iz bronaste v železno dobo pa je obstajala kultura žarnih grobišč. Dobro poznani so tudi koliščarji, ki so živeli na območju Ljubljanskega barja; ti so gradili posebne hiše, ki so postavljene  na zabitih kolih v plitvem jezeru. Ob tem času prebivalci niso etnično določljivi.

Kelti in Rimljani[uredi | uredi kodo]

Po ustanovitvi Akvileje (181 pr. n. št.) Rimljani prodrejo na slovenska tla. Rimljani podjarmijo Histre, Tavriske in Karne. V letih 35-33 pr. n. št. mejo premaknejo vse do Donave in okrog 10 pr. n. št.priključijo še zavezniško Noriško kraljestvo. Zahodna Slovenija z Istro postane vključena v 10. regijo Italije, vzhodni del in Dolenjska sta vključena v provinco Panonijo, alpski prostor in Posavinje pa sta sredi 1. stol. vključena v provinco Norik.

Nastajala so mesta (Emona, Celeia, Poetoviona), ki so jih tedaj naseljevali Rimljani in poromanjeni staroselci. Zgradijo tudi cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetoviona-Carnuntum (Petronell ob Donavi). Prve krščanske cerkve so začele nastajati proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju pa se oblikujejo škofije.

V 3. stoletju je na kraškem robu nastal utrdbeni sistem Claustra Alpium Iuliarum z namenom, da varuje mejo Italije. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, kar je povzročilo selitev domačega prebivalstva iz mest v višine. Sredi 5. stoletja so v Italijo vdrli Huni, ob koncu 5. stoletja pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so bili v njihovo Italsko kraljestvo vključeni tudi Norik, Dalmacija in Panonija.

Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku[uredi | uredi kodo]

Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so pripadali zahodnoslovanski jezikovni skupini, prihajali pa so verjetno s področja Moravske.

Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo Langobardi. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki romaniziranih staroselcev, so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo Avarov.

Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in Panoniji se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna krajina Slovanov (marca Vinedorum) s svojim knezom. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem Samom v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske Koroške, imenovana Karantanija.

Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu[uredi | uredi kodo]

Zaradi vse hujšega pritiska Avarov na Karantanijo z vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta 745 in pozneje priznala tudi Franke za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu Madžarov pri Augsburgu leta 955 je izločil cesar Svetega rimskega cesarstva, Oton II., Karantanijo iz Bavarske, z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: Karantanske marke, Podravske in Savinjske marke ter Kranjske.

Razvoj slovenskega naroda[uredi | uredi kodo]

Prvi zapisi v predhodnici slovenščine so Brižinski spomeniki (972), ki so tudi najstarejši ohranjeni latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), na današnjem avstrijskem Koroškem.

Izraz Slovenec se je verjetno pojavil po letu 1000, vendar je enoznačen pomen dobil šele v 19. stoletju, ko je slovenščina prevzela iz češčine besedo Slovan za označevanje vseh Slovanov. Do tedaj je namreč izraz Slovenec lahko označeval Slovence ali Slovane ali Slovake.

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju reformacije, kot moderni narod pa po prevladujočem prepričanju šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.[16]

Slovenci v tujini[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Popis prebivalstva 2002". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 11.7.2007.
  2. [1]
  3. Kavrečič, Petra (2008). Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji. Koper, Trst: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI. COBISS 1496275.
  4. Ethnic origin. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.
  5. [2]
  6. [3]
  7. [4]
  8. [5]
  9. "Population by ethnicity, census 2001". Državni zavod za statistiko, Hrvaška. Pridobljeno dne 12.7.2007. Zunanja povezava v |work= (pomoč)
  10. "Population by national or ethnic groups by Census 2002" (PDF). Statistical office of the republic of Serbia. Pridobljeno dne 12.7.2007. Zunanja povezava v |work= (pomoč)
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 11,8 Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.(COBISS)
  12. "Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001". Hungarian central statistical ofiice. Pridobljeno dne 12.7.2007. Zunanja povezava v |work= (pomoč)
  13. [6]
  14. [7]
  15. [8]
  16. Stergar, Rok; Kosi, Jernej (2016). "Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda". Zgodovinski časopis. No. 3/4. str. 458–488.
  17. Brittingham A. & de la Cruz G.P. (2004): Ancestry: 2000 - Census 2000 Brief. U.S. Census Bureau